5. 6. 1954:
Silovito neurje v noči s 4. na 5. mesec junij je na Celjskem in Kozjanskem povzročilo katastrofalno vodno ujmo. Največjo 24 urno količino padavin so ob 7. uri zjutraj namerili v Krškem, 140 milimetrov; Paški Kozjak je prejel 137 milimetrov padavin, Planina pri Sevnici 135 milimetrov, Dolenji Globodol v Suhi Krajini 112 milimetrov, Ljubno ob Savinji 108 milimetrov in Celje 103 milimetrov.
5. 6. 1962:
Najhladnejše junijsko jutro na večini meteoroloških postaj v vzhodnem delu Slovenije v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju se je ohladilo do minus 4,5 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so izmerili minus 2,3 stopinj C, na Pragerskem minus 1,0 stopinj C, v Rogaški Slatini -0,3 stopinj C in v Mozirju -0,2 stopinj C.
5. 6. 1986:
Preko noči se je ohladilo in meja sneženja se je v nekaterih krajih spustila pod 1000 m (Lisca, Rateče, Podkraj). V sredogorju je tudi čez dan deloma še snežilo. Zjutraj naslednjega dne je bilo na Rogli (1335) 23 centimetrov, na Krvavcu (1740 m) 10 centimetrov, na Voglu (1535 m) 8 centimetrov in na Kumu (1218 m) 4 centimetrov snega.
2. 6. 1956:
Po neobičajno obilenem deževju so zjutraj na Štajerskem izmerili izjemno veliko, v nekaterih krajih rekordno 24-urno višino padavin. V Podolševi je padlo 145 milimetrov, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 141 milimetrov, v Motniku pod Menino planino 126 milimetrov, v Dolah pri Litiji 112 milimetrov in v Ljubnem ob Savinji 100 milimetrov padavin.
2. 6. 1977:
Jutro je bilo med najhladnejšimi v mesecu juniju od leta 1950 dalje, v veliko krajih je bila slana. V Ambrusu na Dolenjskem se je ohladilo na minus 1,4 stopinj C, na Planini pod Golico je termometer pokazal minus 1,0 stopinj C, na Lipah na Ljubljanskem barju in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu -0,9 stopinj C, na Letališču Brnik -0,8 stopinj C ter v Murski Soboti -0,1 stopinj C.
4. 6. 1948:
Ob 7. uri zjutraj so na številnih meteoroloških postajah v zahodni in severni Sloveniji izmerili zelo veliko 24 urno višino padavin, čez dan pa je padlo še nekaj deset milimetrov padavin. V Trnovem nad Novo Gorico je padlo 200 milimetrov, v Kalu nad Kanalom 185 milimetrov, v Šempasu na Goriškem 171 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 132 milimetrov in na Zgornjem Jezerskem 115 milimetrov padavin v enem dnevu.
4. 6. 1991:
V nalivih v jugozahodni Sloveniji in Posočju je v 14 urah padlo do približno 100 milimetrov padavin. Največjo 24 urno količino padavin, 129 milimetrov, so izmerili v Kobaridu. V Postojni je padlo 121 milimetrov, na Otoku pri Cerkniškem jezeru 117 milimetrov, v Godnjah na Krasu 112 milimetrov in v Opatjem selu na Krasu 111 milimetrov.
6. 6. 1988:
Približno 24 ur trajajoče neobičajno močno deževje na Štajerskem in Koroškem je zjutraj ponehalo. V Logarski Dolini je padlo 119 milimetrov, v Mozirju 103 milimetrov, v Mariboru in Gornjem Gradu 86 milimetrov ter v Ravnah na Koroškem 85 milimetrov padavin.
7. 6. 1986:
Na notranjskih planotah je bila zjutraj slana, neobičajno hladno za mesec junij je bilo tudi drugje. Na Rakitni je bila minimalna temperatura minus 3,0 stopinj C, v Babnem Polju so izmerili minus 2,0 stopinj C, v Novi vasi na Blokah minus 1,8 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 1,0 stopinj C in Biljah pri Novi Gorici 4,4 stopinj C.
8. 6. 1985:
V nalivih, ki so se pojavljali tudi naslednji dan, je zlasti na Gorenjskem in severnem Primorskem padlo veliko dežja. Do jutra naslednjega dne je v 48 urah v Lepeni pod Krnom padlo 148 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 134 milimetrov, na Bregu pri Bledu 128 milimetrov in v Ratečah 111 milimetrov padavin.
9. 6. 1983:
Sončen dan z izjemno velikim dnevnim hodom temperature. Zjutraj je bila v nekaterih krajih na Notranjskem slana, po nižinah se je popoldne ogrelo na približno 30 stopinj C. V Babnem Polju se je z jutranjih -0,5 stopinj C ogrelo na 25,6 stopinj C; v Kočevju s 3,6 stopinj C na 28,6 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju s 6,0 stopinj C na 29,6 stopinj C in v Celju s 6,4 stopinj C na 29,8 stopinj C.