10. 10. 1933:
Do 9. ure zjutraj je v enem dnevu predvsem v Zgornjem Posočju v nalivih padla izjemno velika količina padavin. V Bovcu so izmerili 291 milimetrov, v Soči 287 milimetrov, v Krekovšah na Idrijskem 249 milimetrov (208 milimetrov v 12 urah), v Kneških Ravnah 215 milimetrov in na Predmeji nad Ajdovščino 165 milimetrov padavin.
10. 10. 1970:
V nekaterih krajih v notranjosti Slovenije se je temperatura zraka v sončnem vremenu dvignila najvišje v mesecu oktobru po letu 1950. V Ljubljani se je segrelo do 26,9 stopinj C, na Golniku pri Kranju do 26,5 stopinj C, na Vrhniki do 26,1 stopinj C, v Bovcu do 25,1 stopinj C in na Planini pod Golico do 22,5 stopinj C.
10. 10. 2004:
Že drugi dan zapored so se predvsem v Predalpskem hribovju in v južnih Julijcih pojavljali močni nalivi. Pluviograf na meteorološki postaji Kneške Ravne je do 18. ure izmeril 318 milimetrov, na Voglu pa 308 milimetrov padavin v 20 urah! Do jutra naslednjega dne je največ padavin v preteklih 48 urah padlo v Kneških Ravnah, 363 milimetrov; na Voglu so izmerili 332 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 280 milimetrov, v Podbrdu 249 milimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 230 milimetrov in na Zgornji Sorici 212 milimetrov padavin.
7. 10. 1935:
končalo se je večdnevno obdobje z močnimi padavinami v zahodni Sloveniji, nekoliko daljša prekinitev je bila le 4. oktobra. V Učji, na italijanski strani današnje meje s Slovenijo, je v šestih dneh padlo 804 milimetrov, v Bovcu 520 milimetrov, na Predelu 491 milimetrov in v Soči 459 milimetrov padavin.
7. 10. 1936:
V nekaterih krajih v notranjosti je po nižinah drugi dan zapored snežilo, kar je v mesecu oktobru takšen pojav zelo redek. V veliko krajih je bilo to prvo zabeleženo jesensko sneženje v 20. stoletju. V Ljubljani so zjutraj izmerili 6 centimetrov snega (zjutraj naslednjega dne 8 centimetrov), na Bledu 15 centimetrov in v Kranjski Gori 20 centimetrov (zjutraj naslednjega dne 32 centimetrov).
7. 10. 2011:
Ob prehodu hladne fronte se je glede na prejšnji dan zelo močno ohladilo. Meja sneženja se je spustila pod 1000 m, v nekaterih krajih celo pod 500 m nadmorske višine. V Ratečah je bilo ob 14. uri le 0,8 stopinj C, 20,2 stopinj C manj kot 24 ur prej. V Novem mestu je bilo s 6,2 stopinj C za 19,5 stopinj C hladneje kot dan prej, na Lisci nad Sevnico z 0,1 stopinj C za 19,4 stopinj C, na Letališču Maribor s 5,5 stopinj C za 19,0 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici z 8,3 stopinj C za 17,3 stopinj C. Zjutraj naslednjega dne so na Voglu (1535 m) namerili 27 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) 20 centimetrov, na Strojni na Koroškem (940 m) 14 centimetrov in na Travi nad dolino Kolpe (774 m) 13 centimetrov snega.
10. 10. 1933:
Do 9. ure zjutraj je v enem dnevu predvsem v Zgornjem Posočju v nalivih padla izjemno velika količina padavin. V Bovcu so izmerili 291 milimetrov, v Soči 287 milimetrov, v Krekovšah na Idrijskem 249 milimetrov (208 milimetrov v 12 urah), v Kneških Ravnah 215 milimetrov in na Predmeji nad Ajdovščino 165 milimetrov padavin.
10. 10. 1970:
V nekaterih krajih v notranjosti Slovenije se je temperatura zraka v sončnem vremenu dvignila najvišje v mesecu oktobru po letu 1950. V Ljubljani se je segrelo do 26,9 stopinj C, na Golniku pri Kranju do 26,5 stopinj C, na Vrhniki do 26,1 stopinj C, v Bovcu do 25,1 stopinj C in na Planini pod Golico do 22,5 stopinj C.
10. 10. 2004:
Že drugi dan zapored so se predvsem v Predalpskem hribovju in v južnih Julijcih pojavljali močni nalivi. Pluviograf na meteorološki postaji Kneške Ravne je do 18. ure izmeril 318 milimetrov, na Voglu pa 308 milimetrov padavin v 20 urah! Do jutra naslednjega dne je največ padavin v preteklih 48 urah padlo v Kneških Ravnah, 363 milimetrov; na Voglu so izmerili 332 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 280 milimetrov, v Podbrdu 249 milimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 230 milimetrov in na Zgornji Sorici 212 milimetrov padavin.
13. 10. 1958:
V nočnem neurju je v Goriških brdih in Spodnji Soški dolini padlo izjemno veliko dežja. V Neblem so izmerili 225 milimetrov, v Plavah pa 158 milimetrov padavin v enem dnevu.
13. 10. 2009:
V gorah je bilo zimsko mrzlo, v nekaterih krajih v severni Sloveniji pa je predvsem v jutranjih urah pihal močan severni do severozahodni veter, ki na območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Pokljuke povzročil nekaj gmotne škode. Na Kredarici (2514 m) so sunki dosegli skoraj 160 km/h, na Krvavcu (1740 m) 102 km/h, v Lescah 99 km/h, v Bovcu 89 km/h in na Rogli (1492 m) 87 km/h.
15. 10. 1934:
Obilno deževje in sneženje v Zgornjem Posočju, do 9. ure naslednjega dne je največ padavin padlo v Bovcu, 206 milimetrov; v Soči so jih namerili 155 milimetrov, na Predelu 109 milimetrov.
16. 10. 1987:
Zlasti zjutraj je bilo za sredino meseca oktobra neobičajno toplo. Ob 7. uri zjutraj so na meteorološki postaji Portorož Beli Križ izmerili 18,4 stopinj C, v Novem mestu je bilo 18,2 stopinj C, na Vrhniki 18,0 stopinj C, v Stari Fužini 16,5 stopinj C in v Ratečah 14,4 stopinj C.
17. 10. 1983:
V pretekli noči so bili v nekaterih krajih na Goriškem številni močni nalivi, v nekaj urah je padlo tudi preko 200 milimetrov padavin. V Novi Gorici so zjutraj izmerili 272 milimetrov v enem dnevu, od tega je 257 milimetrov padlo v 6 urah! V Čepovanu je dnevna višina padavin znašala 229 milimetrov, največja šesturna pa 200 milimetrov. V Lokvah je v enem dnevu padlo 192 milimetrov padavin.