8. 10. 1964:
Predvsem v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije je močno deževalo, do jutra naslednjega dne je v nekaterih krajih v enem dnevu padlo več kot 200 milimetrov padavin. Na številnih meteoroloških postajah so zabeležili največjo 24 urno višino padavin v mesecu oktobru. V Ukancu v zatrepu Bohinjske doline so namerili 281 milimetrov, na Žagi pri Bovcu 219 milimetrov, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 252 milimetrov, na Planini pod Golico 199 milimetrov, v Logarski Dolini 165 milimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 148 milimetrov in v Naklem 124 milimetrov padavin.
8. 10. 1980:
Izjemno močno deževje v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije, saj je v veliko krajih padlo preko 200 milimetrov padavin v enem dnevu, v nekaterih krajih po vsej verjetnosti celo več kot 400 milimetrov. Tudi drugje je padlo neobičajno veliko padavin. V začetku je bilo ob obilenem jugozahodni veteru neobičajno toplo z mejo sneženja na približno 3000 m, v naslednji noči pa se je močno ohladilo in meja sneženja se je spustila pod 1000 metrov. Zjutraj naslednjega dne so največ padavin v preteklih 48 urah izmerili v Plužni pri Bovcu, 526 milimetrov; preko 500 milimetrov so namerili tudi v Lepeni; na Žagi pri Bovcu je padlo 479 milimetrov, v Stari Fužini 359 milimetrov, v Kobaridu 348 milimetrov, v Logarski Dolini 334 milimetrov, v Kamniški Bistrici 251 milimetrov, v Postojni 154 milimetrov, v Kočevju 142 milimetrov in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 136 milimetrov padavin.
5. 10. 1972:
Dan se je v nekaterih krajih v zahodnem delu Slovenije začel z zelo hladnim jutrom. V Ratečah se je temperatura spustila do minus 6,4 stopinj C, na Letališču Brnik so izmerili minus 5,0 stopinj C, v Čepovanu minus 2,6 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici minus 1,6 stopinj C.
6. 10. 1934:
Obilen dež na zahodnem delu države je ponehal, do jutra je v 72 urah v nekaterih krajih padlo preko 300 milimetrov padavin. Na postaji Kneške Ravne nad dolino Bače so zabeležili 328 milimetrov, v Sv. Luciji (danes Most na Soči) 327 milimetrov (261 milimetrov v enem dnevu, izmerjeno 5. oktobra), na Ligu nad Soško dolino 303 milimetrov (219 milimetrov v enem dnevu), na Panovcu nad Novo Gorico 300 milimetrov (213 milimetrov v enem dnevu), v Bohinjski Bistrici 297 milimetrov in v Idrijskih Krnicah 265 milimetrov (206 milimetrov v enem dnevu).
6. 10. 1987:
V izredno močnih nalivih je v Novi Gorici padlo približno 300 milimetrov padavin v 12 urah! Zjutraj naslednjega dne so izmerili izjemnih 316 milimetrov padavin v preteklih 24 urah; na Skalnici je padlo 185 milimetrov, v Čepovanu in Lokvah 180 milimetrov ter v Biljah 171 milimetrov padavin.
6. 10. 1993:
Po le nekaj dneh se je izjemno deževje v Spodnji Soški dolini, Goriških brdih in Baški dolini ponovilo, do jutra naslednjega dne je v nekaterih krajih padlo približno 200 milimetrov padavin v enem dnevu! V Kalu nad Kanalom so izmerili 217 milimetrov, v Ligu 197 milimetrov, v Podbrdu 191 milimetrov, v Rutu 190 milimetrov, v Kneških Ravnah 183 milimetrov, v Morskem 182 milimetrov.
9. 10. 1997:
Predvsem na severovzhodu je bilo izjemno toplo za mesec oktober. V Lendavi so izmerili 27,7 stopinj C, v Murski Soboti se je ogrelo do 27,2 stopinj C, na Letališču Maribor, na Jeruzalemu in v Gornji Radgoni do 26,0 stopinj C.
10. 10. 1933:
Do 9. ure zjutraj je v enem dnevu predvsem v Zgornjem Posočju v nalivih padla izjemno velika količina padavin. V Bovcu so izmerili 291 milimetrov, v Soči 287 milimetrov, v Krekovšah na Idrijskem 249 milimetrov (208 milimetrov v 12 urah), v Kneških Ravnah 215 milimetrov in na Predmeji nad Ajdovščino 165 milimetrov padavin.
10. 10. 1970:
V nekaterih krajih v notranjosti Slovenije se je temperatura zraka v sončnem vremenu dvignila najvišje v mesecu oktobru po letu 1950. V Ljubljani se je segrelo do 26,9 stopinj C, na Golniku pri Kranju do 26,5 stopinj C, na Vrhniki do 26,1 stopinj C, v Bovcu do 25,1 stopinj C in na Planini pod Golico do 22,5 stopinj C.
10. 10. 2004:
Že drugi dan zapored so se predvsem v Predalpskem hribovju in v južnih Julijcih pojavljali močni nalivi. Pluviograf na meteorološki postaji Kneške Ravne je do 18. ure izmeril 318 milimetrov, na Voglu pa 308 milimetrov padavin v 20 urah! Do jutra naslednjega dne je največ padavin v preteklih 48 urah padlo v Kneških Ravnah, 363 milimetrov; na Voglu so izmerili 332 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 280 milimetrov, v Podbrdu 249 milimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 230 milimetrov in na Zgornji Sorici 212 milimetrov padavin.
13. 10. 1958:
V nočnem neurju je v Goriških brdih in Spodnji Soški dolini padlo izjemno veliko dežja. V Neblem so izmerili 225 milimetrov, v Plavah pa 158 milimetrov padavin v enem dnevu.
13. 10. 2009:
V gorah je bilo zimsko mrzlo, v nekaterih krajih v severni Sloveniji pa je predvsem v jutranjih urah pihal močan severni do severozahodni veter, ki na območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Pokljuke povzročil nekaj gmotne škode. Na Kredarici (2514 m) so sunki dosegli skoraj 160 km/h, na Krvavcu (1740 m) 102 km/h, v Lescah 99 km/h, v Bovcu 89 km/h in na Rogli (1492 m) 87 km/h.
15. 10. 1934:
Obilno deževje in sneženje v Zgornjem Posočju, do 9. ure naslednjega dne je največ padavin padlo v Bovcu, 206 milimetrov; v Soči so jih namerili 155 milimetrov, na Predelu 109 milimetrov.