27. 10. 1905:
Po koncu daleč najobilnejšega oktobrskega sneženja v veliko krajih v nižjih legah v 20. stoletju je pretežni del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Cerknici so izmerili za mesec oktober prav neverjetnih 120 centimetrov snega, v Podkraju je sneg segal 97 centimetrov visoko, v Kočevski Reki ga je bilo 91 centimetrov, v Višnji Gori 80 centimetrov, v Postojni 70 centimetrov, v Žireh 55 centimetrov, v Bohinjski Bistrici 50 centimetrov, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 49 centimetrov, v Kranju in Škofji Loki 40 centimetrov in v Ljubljani 36 centimetrov.
27. 10. 1931:
Močne padavine v zahodni Sloveniji so po štirih dneh končno oslabele. Do 9. ure zjutraj so v 96 urah največ padavin, 502 milimetrov, zabeležili v Kneških Ravnah nad dolino Bače; v Bovcu je padlo 475 milimetrov, v Krekovšah na Idrijskem 459 milimetrov in na Predmeji nad Ajdovščino 410 milimetrov padavin. Tik čez današnjo slovensko-italijansko mejo, v Učji, so izmerili 720 milimetrov padavin!
27. 10. 2006:
Nad približno 1500 m je bilo izjemno toplo za konec meseca oktobra. Na Voglu (1535 m) so namerili 21,4 stopinj C, na Rogli (1492 m) se je ogrelo do 19,7 stopinj C in na Kredarici (2514 m) do 13,6 stopinj C.
30. 10. 1940:
Sneženje, ki se je v nekaterih krajih začelo 27. oktobra, je ponehalo. Na Rakitni so zjutraj izmerili 37 centimetrov, v Žireh 31 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 22 centimetrov, v Slovenj Gradcu 20 centimetrov, v Kranju in Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 16 centimetrov ter v Celju 12 centimetrov visoko snežno odejo.
31. 10. 1976:
Zjutraj so v nekaterih krajih na južnem delu države in jugozahodu Slovenije izmerili neobičajno veliko 24 urno višino padavin. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je padlo 137 milimetrov, na Razdrtem 133 milimetrov, v Kubedu 113 milimetrov, v Movražu 110 milimetrov in v Novi vasi na Blokah 100 milimetrov padavin v enem dnevu.
1. 11. 1990:
Zelo močno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. V nekaterih krajih je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo preko 200 milimetrov padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Na postaji Vogel je opazovalec izmeril 284 milimetrov, v Kamniški Bistrici in Lučah je padlo 230 milimetrov, v Mrzli Rupi na Idrijskem 227 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 211 milimetrov, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju 194 milimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko 192 milimetrov in v Gornjem Gradu 181 milimetrov padavin. Močne padavine je zaznamovala zelo izrazita ohladitev. Meja sneženja je bila 1. novembra zjutraj še nad 2500 m, zvečer pa je snežilo tudi v nekaterih krajih po nižinah! V Stari Fužini se je od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer ohladilo za 13,6 stopinj C; v Javorjah nad dolino Poljanske Sore je padec znašal 12,6 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo 12,0 stopinj C, v Bovcu 10,6 stopinj C, na Voglu 10,0 stopinj C in na Kredarici 8,6 stopinj C.
2. 11. 1941:
Potem, ko je 23. oktobra v nekaterih krajih padlo veliko snega, je tokrat na debelo zamedlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili 88 centimetrov snega, v Novih selih pri Kočevju 65 centimetrov, v Kranjski Gori 54 centimetrov, v Cerknici 48 centimetrov, na Bledu 34 centimetrov, v Ljubljani 33 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 24 centimetrov in v Mariboru 14 centimelja dežja!
2. 11. 1963:
Do jutra je v višje ležečih predelih zahodne Slovenije padlo zelo veliko padavin. V Kneških Ravnah pod Voglom so izmerili 278 milimetrov, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 261 milimetrov, v Bovcu 229 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 210 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 197 milimetrov in na Hrušici pri Colu 151 milimetrov. Nasprotno v enakem obdobju v nekaterih krajih na severovzhodu Slovenije ni padla niti kaptrov snega.
4. 11. 1963:
Na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih in tudi drugje je bilo neobičajno toplo za ta letni čas. V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6 stopinj C, v Novem mestu so namerili 22,8 stopinj C, v Lipah na Barju 22,0 stopinj C, v Ljubljani 21,9 stopinj C in v Volčjem Potoku 20,7 stopinj C
4. 11. 1980:
Od juga je v višinah pritekal vse toplejši zrak, zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež. Zaradi nizkih temperatur pri tleh in obilnih padavin je predvsem Brkine prizadel uničujoč žled. Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do jutra naslednjega dne pri temperaturi med minus 3 stopinj C in minus 8 stopinj C padlo 117 milimetrov padavin, večina v obliki dežja. Na Tatrah v Brkinih so namerili 110 milimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 87 milimetrov, v Cerknici 80 milimetrov in v Godnjah na Krasu 71 milimetrov padavin.
4. 11. 1998:
V večjem delu Slovenije je obilno deževalo, do jutra naslednjega dne je v veliko krajih padlo nad 100 milimetrov padavin v 48 urah, zato so v nekaterih krajih nastopile velike poplave. Na meteorološki postaji Vogel je padlo 310 milimetrov, v Idriji 264 milimetrov, v Gornjem Gradu 201 milimetrov (181 milimetrov v enem dnevu), na Vojskem nad Idrijo 194 milimetrov, v Žireh 186 milimetrov, v Lučah 170 milimetrov, v Kamniški Bistrici 161 milimetrov, v Senovici pri Šentjurju 138 milimetrov, v Framu pri Mariboru 122 milimetrov ter v Ljubljani in Celju 116 milimetrov padavin.