Danes bo po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije megla, ki se bo popoldne ponekod razkrojila. Drugje bo pretežno jasno, le ob morju bo čez dan vse več nizke oblačnosti. Zlasti v višjih legah bo pihal jugozahodnik. Čez dan bodo najvišje temperature v krajih z dolgotrajnejšo meglo od 1 do 5, drugje od 5 do 9, na Primorskem približno 12 °C.
Jutri bo pretežno oblačno, nekaj sonca bo na vzhodem delu Slovenije. Po nekaterih nižinah bo še vztrajala megla. Zjutraj bodo najnižje temperature od -4 do 4, ob morju 6, čez dan bodo najvišje temperature v krajih z dolgotrajnejšo meglo od 1 do 5, drugje od 6 do 9, na Primorskem do 13 °C.
Opozorilo: Dodatnega opozorila ni.
12. 12. 1957:
V Zgornjem Posočju je močno deževalo, v visokogorju snežilo. Na Livku je do jutra naslednjega dne v 48 urah padlo 368 milimetrov, v Lepeni 284 milimetrov, v Plužni pri Bovcu 264 milimetrov in na Žagi pri Bovcu 257 milimetrov padavin.
12. 12. 2017:
14. 12. 1962:
Obilne padavine v večjem delu države so ponehale, v nekaterih krajih na vzhodnem delu države so zjutraj izmerili neobičajno veliko 24-urno decembrsko višino padavin. V Kostanjevici na Krki je padlo 69 milimetrov, na Sinjem Vrhu v Beli krajini 67 milimetrov, na Planini pri Sevnici in v Rogaški Slatini pa 64 milimetrov.
14. 12. 1995:
Do jutra je v nekaterih krajih zapadlo precej snega in skupna višina snega je bila v veliko krajih na južnem delu države in vzhodu zelo velika za mesec december. V Sodražici je sneg segal 62 centimetrov visoko, v Čemšeniku v Zasavju in Žetalah v Halozah so ga namerili 60 centimetrov, v Gornji Radgoni 53 centimetrov, v Želimljah južno od Ljubljane 46 centimetrov in v Mariboru 42 centimetrov.
16. 12. 1899:
Večdnevno sneženje v večjem delu države se je umirilo, številne kraje je prekrivala zelo debela snežna odeja. Na Bledu je sneg segal 94 centimetrov visoko, v Cerknici so ga namerili 76 centimetrov, v Kranju 65 centimetrov in v Dravogradu 60 centimetrov. V Idriji in Postojni je bila največja višina dosežena dan prej, in sicer 90 centimetrov oziroma 70 centimetrov.
17. 12. 1920:
Po dolgotrajnemsneženju s prekinitvami je večji del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Mojstrani je zjutraj snežna odeja merila v višino 117 centimetrov, na Bledu so izmerili 100 centimetrov, v Škofji Loki 90 centimetrov, v Solčavi 85 centimetrov, v Kočevski Reki 77 centimetrov in v Višnji Gori 68 centimetrov snega.
17. 12. 1989:
V večjem delu Slovenije najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 stopinj C do 17 stopinj C. Na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 stopinj C, v Mariboru so izmerili 20,7 stopinj C, v Celju 20,2 stopinj C, v Novem mestu 19,5 stopinj C, v Velenju 19,2 stopinj C in v Ratečah 13,5 stopinj C.
19. 12. 1963:
Drugi dan zapored zelo mrzlo jutro v dobršnem delu Slovenije, na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena najnižja decembrska temperatura v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila do minus 27,5 stopinj C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju z minus 24,0 stopinj C ni bilo dosti manj mrzlo; v Radovljici je termometer pokazal minus 22,4 stopinj C, v Gornjem Gradu minus 20,3 stopinj C, v Slovenskih Konjicah minus 20,0 stopinj C in v Ljubljani minus 16,7 stopinj C.
20. 12. 1927:
Hud mraz, v nekaterih krajih se je ohladilo pod minus 20 stopinj C. Na Rakitni je bila najnižja jutranja temperatura minus 27,5 stopinj C, v Babnem Polju so izmerili minus 26,4 stopinj C, v Žireh minus 22,2 stopinj C, v Ljubljani in Gornjem Lenartu pri Brežicah pa minus 19,4 stopinj C.