2. 1. 1962:
V južnem delu Slovenije je bilo čez dan zaradi toplega jugozahodni vetera kljub prevladujočemu oblačnemu vremenu za mesec januar zelo milo vreme. V Dragonji se je ogrelo do 17,5 stopinj C, v Kopru do 17,0 stopinj C, v Braniku na Vipavskem do 15,5 stopinj C, v Novem mestu do 14,4 stopinj C in v Lipah na Ljubljanskem barju do 14,1 stopinj C.
3. 1. 1962:
Do jutra so obilne padavine v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije, ki so začele 31. decembra, v glavnem ponehale. Zaradi toplega višinskega jugozahodni vetera je tudi v sredogorju deževalo, meja sneženja se je šele ob koncu padavin spustila pod 1000 metrov. Težišče padavin je bilo v Posočju, kjer je v nekaterih krajih v 72 urah padlo preko 400 milimetrov padavin. Tudi v nekaterih krajih drugje so bile padavin neobičajno obilne in so 3. januarja presegli povprečno januarsko višino padavin! V Kneških Ravnah na južnem pobočju Vogla so namerili 479 milimetrov, na Livku pod Matajurjem 462 milimetrov, v Lepeni na Bovškem 454 milimetrov, v Kobaridu 380 milimetrov, v Tolminu 351milimetrov, v Idrijski Beli 304 milimetrov in v Kamniški Bistrici 254 milimetrov padavin v preteklih 72 urah.
3. 1. 1989:
Nad jugovzhodno Evropo je bilo središče obsežnega anticiklona, pri nas je bil zračni tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračun na morski nivo, v dopoldanskih urah dosegel 1046 hPa, v Novi Gorici 1042 hPa in v Portorožu 1040 hPa.
5. 1. 1993:
Večji del Evrope je bil pod vplivom močnega anticiklona s središčem nad vzhodno Evropo. V Sloveniji je bil tlak, preračunan na morski nivo, izjemno visok; na Letališču Maribor in v Novem mestu se je povzpel do 1048 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti do 1047 hPa in v Portorožu do 1038 hPa.
6. 1. 1947:
Jasen in zelo mrzel januarski dan, še posebej jutro. V Žireh se je temperatura zjutraj spustila do minus 24,2 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju so namerili minus 24,0 stopinj C, v Celju minus 23,6 stopinj C, v Ljubljani minus 22,9 stopinj C, na Planini pod Golico minus 22,1 stopinj C in v Ajdovščini minus 15,5 stopinj C.
6. 1. 1967:
Prejšnje popoldne in več kot noči je v Slovenski Istri neobičajno obilno snežilo. V Rakitovcu je zapadlo 40 centimetrov, v Seči 19 centimetrov, v Kopru in Movražu 16 centimetrov, v Kubedu 15 centimetrov in v Strunjanu 10 centimetrov snega.
6. 1. 1975:
V vzhodnem delu Slovenije je bilo po v glavnem hladnem jutru čez dan jasno in za mesec januar zelo toplo. Na Šmartnem na Pohorju se je ogrelo do 18,0 stopinj C, v Svečini in Jeruzalemu v Slovenskih goricah so namerili 16,5 stopinj C, v Slovenskih Konjicah 16,3 stopinj C in v Črnomlju 15,8 stopinj C.
6. 1. 1999:
Za mesec januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 stopinj C, na Rogli (1492 m) do 13,7 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 stopinj C in na Kredarici (2514 m) do 9,0 stopinj C.
10. 1. 1992:
Predvsem na vzhodnem delu države je bilo jutro neobičajno toplo za sredino zime. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj namerili 10,2 stopinj C, v Celju je bilo 9,6 stopinj C, v Murski Soboti 9,1 stopinj C, v Ljubljani in Kočevju pa 8,0 stopinj C.
11. 1. 1979:
Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni tlak je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji tlak 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
11. 1. 1987:
Predvsem v zahodni Sloveniji je drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja v glavnem odebelila za 40minus 80 centimetrov; tudi drugje po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo za 89 centimetrov, v Lepeni na Bovškem za 85 centimetrov, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 centimetrov, v Kobaridu za 61 centimetrov, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 centimetrov in na Vrhniki za 49 centimetrov.