7. 10. 1935:
končalo se je večdnevno obdobje z močnimi padavinami v zahodni Sloveniji, nekoliko daljša prekinitev je bila le 4. oktobra. V Učji, na italijanski strani današnje meje s Slovenijo, je v šestih dneh padlo 804 milimetrov, v Bovcu 520 milimetrov, na Predelu 491 milimetrov in v Soči 459 milimetrov padavin.
7. 10. 1936:
V nekaterih krajih v notranjosti je po nižinah drugi dan zapored snežilo, kar je v mesecu oktobru takšen pojav zelo redek. V veliko krajih je bilo to prvo zabeleženo jesensko sneženje v 20. stoletju. V Ljubljani so zjutraj izmerili 6 centimetrov snega (zjutraj naslednjega dne 8 centimetrov), na Bledu 15 centimetrov in v Kranjski Gori 20 centimetrov (zjutraj naslednjega dne 32 centimetrov).
7. 10. 2011:
Ob prehodu hladne fronte se je glede na prejšnji dan zelo močno ohladilo. Meja sneženja se je spustila pod 1000 m, v nekaterih krajih celo pod 500 m nadmorske višine. V Ratečah je bilo ob 14. uri le 0,8 stopinj C, 20,2 stopinj C manj kot 24 ur prej. V Novem mestu je bilo s 6,2 stopinj C za 19,5 stopinj C hladneje kot dan prej, na Lisci nad Sevnico z 0,1 stopinj C za 19,4 stopinj C, na Letališču Maribor s 5,5 stopinj C za 19,0 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici z 8,3 stopinj C za 17,3 stopinj C. Zjutraj naslednjega dne so na Voglu (1535 m) namerili 27 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) 20 centimetrov, na Strojni na Koroškem (940 m) 14 centimetrov in na Travi nad dolino Kolpe (774 m) 13 centimetrov snega.
4. 10. 1967:
Zelo močan dež na nekaterih območjih zahodne Slovenije. Zjutraj naslednjega dne so na meteorološki postaji Lepena na Bovškem izmerili 260 milimetrov, v Kneških Ravnah pod Voglom 229 milimetrov, v Stari Fužini 220 milimetrov, v Fužinah ob Sori 217 milimetrov, v Kamniški Bistrici 164 milimetrov in v Poljanah nad Škofjo Loko 138 milimetrov padavin v minulih 24 urah.
5. 10. 1972:
Dan se je v nekaterih krajih v zahodnem delu Slovenije začel z zelo hladnim jutrom. V Ratečah se je temperatura spustila do minus 6,4 stopinj C, na Letališču Brnik so izmerili minus 5,0 stopinj C, v Čepovanu minus 2,6 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici minus 1,6 stopinj C.
6. 10. 1934:
Obilen dež na zahodnem delu države je ponehal, do jutra je v 72 urah v nekaterih krajih padlo preko 300 milimetrov padavin. Na postaji Kneške Ravne nad dolino Bače so zabeležili 328 milimetrov, v Sv. Luciji (danes Most na Soči) 327 milimetrov (261 milimetrov v enem dnevu, izmerjeno 5. oktobra), na Ligu nad Soško dolino 303 milimetrov (219 milimetrov v enem dnevu), na Panovcu nad Novo Gorico 300 milimetrov (213 milimetrov v enem dnevu), v Bohinjski Bistrici 297 milimetrov in v Idrijskih Krnicah 265 milimetrov (206 milimetrov v enem dnevu).
6. 10. 1987:
V izredno močnih nalivih je v Novi Gorici padlo približno 300 milimetrov padavin v 12 urah! Zjutraj naslednjega dne so izmerili izjemnih 316 milimetrov padavin v preteklih 24 urah; na Skalnici je padlo 185 milimetrov, v Čepovanu in Lokvah 180 milimetrov ter v Biljah 171 milimetrov padavin.
6. 10. 1993:
Po le nekaj dneh se je izjemno deževje v Spodnji Soški dolini, Goriških brdih in Baški dolini ponovilo, do jutra naslednjega dne je v nekaterih krajih padlo približno 200 milimetrov padavin v enem dnevu! V Kalu nad Kanalom so izmerili 217 milimetrov, v Ligu 197 milimetrov, v Podbrdu 191 milimetrov, v Rutu 190 milimetrov, v Kneških Ravnah 183 milimetrov, v Morskem 182 milimetrov.
9. 10. 1997:
Predvsem na severovzhodu je bilo izjemno toplo za mesec oktober. V Lendavi so izmerili 27,7 stopinj C, v Murski Soboti se je ogrelo do 27,2 stopinj C, na Letališču Maribor, na Jeruzalemu in v Gornji Radgoni do 26,0 stopinj C.
10. 10. 1933:
Do 9. ure zjutraj je v enem dnevu predvsem v Zgornjem Posočju v nalivih padla izjemno velika količina padavin. V Bovcu so izmerili 291 milimetrov, v Soči 287 milimetrov, v Krekovšah na Idrijskem 249 milimetrov (208 milimetrov v 12 urah), v Kneških Ravnah 215 milimetrov in na Predmeji nad Ajdovščino 165 milimetrov padavin.
10. 10. 1970:
V nekaterih krajih v notranjosti Slovenije se je temperatura zraka v sončnem vremenu dvignila najvišje v mesecu oktobru po letu 1950. V Ljubljani se je segrelo do 26,9 stopinj C, na Golniku pri Kranju do 26,5 stopinj C, na Vrhniki do 26,1 stopinj C, v Bovcu do 25,1 stopinj C in na Planini pod Golico do 22,5 stopinj C.
10. 10. 2004:
Že drugi dan zapored so se predvsem v Predalpskem hribovju in v južnih Julijcih pojavljali močni nalivi. Pluviograf na meteorološki postaji Kneške Ravne je do 18. ure izmeril 318 milimetrov, na Voglu pa 308 milimetrov padavin v 20 urah! Do jutra naslednjega dne je največ padavin v preteklih 48 urah padlo v Kneških Ravnah, 363 milimetrov; na Voglu so izmerili 332 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 280 milimetrov, v Podbrdu 249 milimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 230 milimetrov in na Zgornji Sorici 212 milimetrov padavin.
13. 10. 1958:
V nočnem neurju je v Goriških brdih in Spodnji Soški dolini padlo izjemno veliko dežja. V Neblem so izmerili 225 milimetrov, v Plavah pa 158 milimetrov padavin v enem dnevu.
13. 10. 2009:
V gorah je bilo zimsko mrzlo, v nekaterih krajih v severni Sloveniji pa je predvsem v jutranjih urah pihal močan severni do severozahodni veter, ki na območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Pokljuke povzročil nekaj gmotne škode. Na Kredarici (2514 m) so sunki dosegli skoraj 160 km/h, na Krvavcu (1740 m) 102 km/h, v Lescah 99 km/h, v Bovcu 89 km/h in na Rogli (1492 m) 87 km/h.