3. 3. 1965:
Močne padavine na zahodnem delu države, ki so se začele 1. marca, so oslabele. Ob 7. uri zjutraj so na nekaterih meteoroloških postajah v pasu od Zgornjega Posočja do Snežnika izmerili preko 150 milimetrov padavin v 48 urah. Največ padavin je bilo v Lepeni, 226 milimetrov, v Idrijski Beli so izmerili 221 milimetrov, na Gomancah pod Snežnikom pa 215 milimetrov padavin.
4. 3. 1970:
končalo se je izjemno obilno tridnevno sneženje v zahodnem delu Slovenije. Ob 7. uri zjutraj so največ novega snega, 125 centimetrov, izmerili pri Domu na Komnu. Drugje v Bohinju, Zgornjesavski dolini in na Bovškem je v enem dnevu padlo približno 100 centimetrov snega. V ostalih hribovitih predelih zahodne in južne Slovenije je v tem času zapadlo v glavnem 50minus 80 centimetrov novega snega.
5. 3. 1971:
Zlasti v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije je bilo neobičajno mrzlo za mesec marec. Na Kredarici (2514 m) je bila najnižja temperatura tega dne minus 28,1 stopinj C in najvišja minus 23,9 stopinj C. Za mesec marec rekordno mrzlo je bilo tudi pri Domu na Komni (1520 m), kjer se je temperatura spustila na minus 24,3 stopinj C in na Vojskem nad Idrijo (1070 m) z minus 20,0 stopinj C.
5. 3. 2006:
V večjem delu Slovenije je močno snežilo. Naslednji dan zjutraj so v Koprivni na Koroškem izmerili 70 centimetrov, na Voglu 60 centimetrov, v Kotljah pri Ravnah na Koroškem 57 centimetrov, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 49 centimetrov, v Prigorici pri Ribnici 47 centimetrov, v Celju 40 centimetrov in v Ljubljani 32 centimetrov novega snega.
7. 3. 1955:
V večjem delu Slovenije je drugi dan zapored močno snežilo. Do 7. ure zjutraj so največ novega snega, 58 centimetrov, izmerili v Sodražici pri Ribnici. V Knežaku pri Ilirski Bistrici je zapadlo 50 centimetrov, v Črnomlju 45 centimetrov, v Ljubljani pa 42 centimetrov novega snega v preteklih 24 urah.
8. 3. 1950:
Po nižinah se je po hladnem jutru čez dan izjemno močno segrelo. V Celju se je z jutranjih minus 3,6 stopinj C ogrelo na 24,2 stopinj C, v Postojni z minus 4,3 stopinj C na 22,7 stopinj C, v Murski Soboti z minus 2,3 stopinj C na 22,8 stopinj C in v Ljubljani z -0,4 stopinj C na 22,9 stopinj C.
8. 3. 1955:
Ob koncu obilnega sneženja so v veliko krajih v nižinskem delu osrednje in vzhodne Slovenije izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Sodražici pri Ribnici je bila snežna odeja visoka 132 centimetrov, v Kočevju 128 centimetrov, v Črnomlju 96 centimetrov, v Ljubljani 76 centimetrov, v Mariboru 74 centimetrov, v Ilirski Bistrici 71 centimetrov, v Celju 68 centimetrov in v Murski Soboti 61 centimetrov.
10. 3. 1976:
Po dolgotrajnemzelo obilnem sneženju so v nekaterih krajih izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah so izmerili 140 centimetrov snega, v Hotedršici pri Logatcu 134 centimetrov, v Cerknici 125 centimetrov, v Kočevju 110 centimetrov, na Vrhniki 80 centimetrov, v Godnjah na Krasu 40 centimetrov in celo v Portorožu (Beli Križ) 14 centimetrov snega.
10. 3. 2010:
Močna burja prejšnjega dne se je še okrepila in predvsem zjutraj ter dopoldne v veliko krajih v sunkih dosegla orkansko hitrost. Na samodejni meteorološki postaji Dolenje pri Vipavi je najmočnejši sunek dosegel 133 km/h, na Otlici 113 km/h, v Novi Gorici 112 km/h, v Luki Koper 108 km/h in v Škocjanu 104 km/h. Izmerjene vrednosti so bile sicer med najvišjimi v zadnjih letih, vendar v veliko krajih v Vipavski dolini je bila hitrost vetra še znatno višja, saj postaja v Dolenjah stoji deloma v zavetrju.