Vremenska napoved - 10. februar 2014

Vremenske napovedi v preteklosti. Vremenska napoved - Ponedeljek, 10. februar 2014.

Napoved za Slovenijo
vreme 10.2.2014Popoldne bo oblačno. V severovzhodni Sloveniji bo do večera suho vreme, drugje bo znova pričelo deževati. Meja sneženja bo med 800 in 1100 metri. Ob morju bo ponovno pihal jugo. Preko noči se bodo padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo.
Jutri bo oblačno, občasno bo še deževalo. Proti večeru se bo meja sneženja začela spuščati.
Zjutraj bodo najnižje temperature od 0 do 6, ob morju 10, čez dan bodo najvišje temperature od 3 do 8, na Primorskem do 12 stopinj Celzija.

V sredo dopoldne bodo padavine v glavnem ponehale. V zahodnih krajih se bo delno zjasnilo, na Primorskem bo zapihala rahla burja. V četrtek bo v glavnem brez padavin vreme. Zjutraj bo po nižinah megla.


Sosednje pokrajine
Popoldne bo vzhodno od Slovenije suho vreme, drugje bo znova pričelo deževati. Ob severnem delu Jadrana ponovno začel pihati jugo. Jutri bo oblačno in deževno.

Gorski svet
Danes bo zjutraj delno jasno, čez dan se bo nebo pooblačilo, pobočja in vrhovi se bodo ovili v meglo. Pričelo bo snežiti, pod približno 900 metri pa deževati. V vzhodnih Karavankah in na Pohorju bo do poznega popoldneva suho vreme. Pihal bo zmeren jugozahodnik. Na višini 1500 metrov bo temperatura približno -1, na višini 2500 metrov približno -9 stopinj Celzija. Nevarnost snežnih plazov bo še velika!
Jutri bo oblačno s padavinami pobočja in vrhovi se bodo ovili v meglo. Pričelo bo snežiti, pod približno 1000 metri pa deževati. Pihal bo zmeren jugozahodnik. Na višini 1500 metrov bo temperatura približno 1, na višini 2500 metrov približno -7 stopinj Celzija. Nevarnost snežnih plazov bo še velika!

Vremenski pojavi na dan 10. februar:
10. 02. 1942
Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan v glavnem ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili 94 centimetrov, v Kočevju 85 centimetrov, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 centimetrov in v Ljubljani 75 centimetrov snega.

10. 02. 1956
Predvsem čez dan je bilo neobičajno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad minus 23,6 stopinj C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le minus 16,0 stopinj C, v Postojni minus 14,3 stopinj C, na Zgornjem Jezerskem minus 14,2 stopinj C, v Celju minus 13,1 stopinj C, v Murski Soboti minus 12,5 stopinj C, v Ajdovščini minus 8,4 stopinj C in v Kopru minus 6,4 stopinj C.

10. 02. 1984
V severnem delu Ljubljanske kotline je pihal izjemno močan in sunkovit karavanški fen, ki je podiral drevesa, odkrival strehe in v nekaterih krajih celo prevračal avtomobile. Škoda v gozdovih in v nekaterih naseljih je bila ogromna, poškodovano je bilo električno in telefonsko omrežje. Na Letališču Brnik, izven območja najmočnejšega vetra, so sunki dosegli hitrost do 85 km/h. Na območju najmočnejšega vetra je veter v sunkih glede na nastalo škodo presegal 150 km/h.

10. 02. 1999
Zelo močno sneženje, ki je bilo v večjem delu države najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in v glavnem ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju v glavnem odebelila za približno pol metra, v nekaterih krajih pa za preko en meter. Številni kraji so ostali brez električne energije, polomljenega je bilo veliko drevja. V Mrzli Rupi nad Idrijo so zjutraj naslednjega dne izmerili 120 centimetrov višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem je ta razlika znašala 106 centimetrov, na Kredarici 95 centimetrov, na Lisci 79 centimetrov,v Škofji Loki 78 centimetrov in v Dobličah pri Črnomlju 54 centimetrov. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala za 103 centimetrov, v Gornjem Gradu za 69 centimetrov, v Celju za 63 centimetrov, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 centimetrov, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 centimetrov in v Ljubljani za 47 centimetrov. V veliko krajih je bila neobičajno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 milimetrov, v Otoku pri Cerknici 132 milimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 milimetrov, v Šmarju-Sapu 118 milimetrov, v Dobličah pri Črnomlju 113 milimetrov in v Kranju 97 milimetrov.