14. 11. 1969:
Tretji dan morebiti najobilnejšega deževja 20. stoletja v Zgornjem Posočju; v 48 urah je v nekaterih krajih padlo preko 600 milimetrov padavin! Zjutraj naslednjega dne so v Bovcu namerili izjemnih 740 milimetrov padavin v preteklih 72 urah (363 milimetrov od 7. ure 13. do 7. ure 14. novembra), v Lepeni je padlo 698 milimetrov, v Plužni 696 milimetrov, v Kobaridu 618 milimetrov, v Kneški Ravnah 528 milimetrov in v Ukancu v Bohinju 490 milimetrov. Medtem, ko je bilo na severozahodu rekordno veliko dežja, je v Pomurju v istem obdobju padlo le nekaj milimetrov padavin!
14. 11. 1982:
V višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije je predvsem preteklo noč močno deževalo ali močno snežilo, v nekaterih krajih je do jutra padlo preko 300 milimetrov padavin v enem dnevu. V Plužni pri Bovcu so izmerili 338 milimetrov padavin, v Ukancu v Bohinju je padlo 298 milimetrov, v Tolminu 282 milimetrov, na Žagi pri Bovcu 279 milimetrov, v Mrzli Rupi nad Idrijo 231 milimetrov, v Ligu nad Kanalom 215 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 181 milimetrov in v Logarski Dolini 172 milimetrov.
11. 11. 1977:
Neobičajno, v veliko krajih rekordno topel novembrski dan v višjih legah. V Ambrusu na Dolenjskem se je živo srebro povzpelo na 24,0 stopinj C, na Miklavškem hribu nad Celjem pa s 23,1 stopinj C ni bilo dosti hladneje. V Kleniku pri Vačah so izmerili 21,0 stopinj C, v Babnem Polju 20,0 stopinj C, v Postojni 19,8 stopinj C, na Zgornjem Jezerskem 19,1 stopinj C in na Kredarici 11,8 stopinj C.
12. 11. 1934:
Do 9. ure zjutraj veliko padavin v 24-urah: Koča na Snežniku 144 milimetrov, Zabiče 119 milimetrov, Sežana 113 milimetrov, Črni Vrh nad Idrijo 109 milimetrov, Podkraj 92 milimetrov.
13. 11. 1948:
Vzhodno od slovenskih krajev je bilo jedro močnega anticiklona, ki se je raztezal nad večino Evrope. Ob 7. uri zjutraj je v Mariboru tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1041 hPa, v Ljubljani in Celju pa 1040 hPa.
13. 11. 1985:
Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113 milimetrov padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na meteorološki postaji Na Stanu so namerili 103 milimetrov, na Vojskem 85 milimetrov in v Cerknem 76 milimetrov padavin.
15. 11. 1979:
V večernih urah je Slovenijo prešel sekundarni ciklon, v Portorožu je zračni tlak padel na 990 hPa. V Novem mestu se je tlak, preračunan na morski nivo, znižal do 993 hPa, v Ljubljani do 994 hPa in na Letališču Maribor do 995 hPa.
16. 11. 1963:
Najtoplejše novembrsko popoldne v nekaterih krajih v vzhodni Sloveniji v zadnjih 60 letih. V Črnomlju se je čez dan ogrelo do 24,5 stopinj C, podobno toplo je bilo v Kostanjevici na Krki s 24,4 stopinj C, v Lendavi so izmerili 23,8 stopinj C, v Mariboru 23,0 stopinj C in v Celju 22,6 stopinj C.
16. 11. 1984:
Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je predvsem na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119 milimetrov, v Idriji 87 milimetrov in v Cerknem 62 milimetrov padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.
16. 11. 1992:
V višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije je čez dan močno deževalo, meja sneženja je bila nad 2000 metrov. Od prejšnjega večera do sredine noči na 17. mesec november je v nekaterih krajih padlo preko 300 milimetrov padavin! Na meteorološki postaji Vogel so izmerili 321 milimetrov, v Bovcu 291 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 288 milimetrov, v Kalu na Kanalom 265 milimetrov, v Kamniški Bistrici 246 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 206 milimetrov padavin, v Logarski Dolini 202 milimetrov in na Bukovem nad dolino Bače 196 milimetrov.
16. 11. 2002:
Podobno kot na isti dan pred 39 leti se je čez dan po nižinah vzhodne Slovenije ogrelo nad 20 stopinj C, v nekaterih krajih je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura po letu 1950. V Metliki se je ogrelo do 24,8 stopinj C, v Novem mestu so namerili 23,5 stopinj C, v Murski Soboti 22,6 stopinj C, v Kočevju 22,0 stopinj C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 20,2 stopinj C.
20. 11. 1958:
Skoraj nad vso Evropo se je raztezalo območje visokega zračnega tlaka s središčem nad vzhodno Evropo. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, znašal približno 1040 hPa.
20. 11. 1996:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo ciklonsko območje, v Murski Soboti, Mariboru in Portorožu je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 991 hPa.