10. 3. 1976:
Po dolgotrajnemzelo obilnem sneženju so v nekaterih krajih izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah so izmerili 140 centimetrov snega, v Hotedršici pri Logatcu 134 centimetrov, v Cerknici 125 centimetrov, v Kočevju 110 centimetrov, na Vrhniki 80 centimetrov, v Godnjah na Krasu 40 centimetrov in celo v Portorožu (Beli Križ) 14 centimetrov snega.
10. 3. 2010:
Močna burja prejšnjega dne se je še okrepila in predvsem zjutraj ter dopoldne v veliko krajih v sunkih dosegla orkansko hitrost. Na samodejni meteorološki postaji Dolenje pri Vipavi je najmočnejši sunek dosegel 133 km/h, na Otlici 113 km/h, v Novi Gorici 112 km/h, v Luki Koper 108 km/h in v Škocjanu 104 km/h. Izmerjene vrednosti so bile sicer med najvišjimi v zadnjih letih, vendar v veliko krajih v Vipavski dolini je bila hitrost vetra še znatno višja, saj postaja v Dolenjah stoji deloma v zavetrju.
7. 3. 1955:
V večjem delu Slovenije je drugi dan zapored močno snežilo. Do 7. ure zjutraj so največ novega snega, 58 centimetrov, izmerili v Sodražici pri Ribnici. V Knežaku pri Ilirski Bistrici je zapadlo 50 centimetrov, v Črnomlju 45 centimetrov, v Ljubljani pa 42 centimetrov novega snega v preteklih 24 urah.
8. 3. 1950:
Po nižinah se je po hladnem jutru čez dan izjemno močno segrelo. V Celju se je z jutranjih minus 3,6 stopinj C ogrelo na 24,2 stopinj C, v Postojni z minus 4,3 stopinj C na 22,7 stopinj C, v Murski Soboti z minus 2,3 stopinj C na 22,8 stopinj C in v Ljubljani z -0,4 stopinj C na 22,9 stopinj C.
8. 3. 1955:
Ob koncu obilnega sneženja so v veliko krajih v nižinskem delu osrednje in vzhodne Slovenije izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Sodražici pri Ribnici je bila snežna odeja visoka 132 centimetrov, v Kočevju 128 centimetrov, v Črnomlju 96 centimetrov, v Ljubljani 76 centimetrov, v Mariboru 74 centimetrov, v Ilirski Bistrici 71 centimetrov, v Celju 68 centimetrov in v Murski Soboti 61 centimetrov.
10. 3. 1976:
Po dolgotrajnemzelo obilnem sneženju so v nekaterih krajih izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah so izmerili 140 centimetrov snega, v Hotedršici pri Logatcu 134 centimetrov, v Cerknici 125 centimetrov, v Kočevju 110 centimetrov, na Vrhniki 80 centimetrov, v Godnjah na Krasu 40 centimetrov in celo v Portorožu (Beli Križ) 14 centimetrov snega.
10. 3. 2010:
Močna burja prejšnjega dne se je še okrepila in predvsem zjutraj ter dopoldne v veliko krajih v sunkih dosegla orkansko hitrost. Na samodejni meteorološki postaji Dolenje pri Vipavi je najmočnejši sunek dosegel 133 km/h, na Otlici 113 km/h, v Novi Gorici 112 km/h, v Luki Koper 108 km/h in v Škocjanu 104 km/h. Izmerjene vrednosti so bile sicer med najvišjimi v zadnjih letih, vendar v veliko krajih v Vipavski dolini je bila hitrost vetra še znatno višja, saj postaja v Dolenjah stoji deloma v zavetrju.
12. 3. 1976:
Za sredino meseca marca je bilo jutro zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. V Babnem Polju so izmerili minus 30,4 stopinj C, v Novi vas na Blokah minus 28,3 stopinj C, v Celju minus 23,4 stopinj C, v Lipah na Barju minus 22,5 stopinj C in v Kočevju minus 22,4 stopinj C. Čez dan se je zelo močno segrelo, dnevni hod je bil največji v Babnem Polju, 30,8 stopinj C; v Novi vas je znašal 29,1 stopinj C in v Celju 25,4 stopinj C.
13. 3. 1958:
Jutro je bilo zelo mrzlo, večji del Slovenije je prekrivala debela snežna odeja. Najhladneje je bilo v Babnem Polju z minus 30,6 stopinj C, v Novi vasi na Blokah so izmerili minus 29,0 stopinj C, na Rudnem polju na Pokljuki minus 28,6 stopinj C, v Postojni minus 24,4 stopinj C in v Tolminu minus 15,9 stopinj C.
14. 3. 1934:
Večdnevne obilne padavine v zahodni Sloveniji so oslabele. Ob 9. uri zjutraj so največ padavin v 96 urah zabeležili v Soči, 428 milimetrov. Zelo veliko padavin je bil med drugim tudi na Predelu (413 milimetrov), pri Koči na Snežniku (317 milimetrov), v Krekovšah na Idrijskem (312 milimetrov) in Sežani (245 milimetrov). V Bohinjski Bistrici so do 7. ure zjutraj namerili 324 milimetrov in v Kranjski Gori 280 milimetrov padavin v 96 urah.
14. 3. 1957:
Po nižinah se je po hladnem jutru čez dan izjemno močno segrelo. V Črnomlju se je temperatura z jutranjih minus 4,4 stopinj C dvignila na 25,4 stopinj C, v Babnem Polju z minus 11,0 stopinj C na 18,6 stopinj C, v Celju z minus 6,4 stopinj C na 22,8 stopinj C, v Novem mestu z minus 4,0 stopinj C na 24,5 stopinj C in v Ljubljani z minus 2,8 stopinj C na 21,3 stopinj C.