25. 11. 1962:
Na vzhodnem delu države je do jutra v preteklih 24 urah zapadlo precej snega, zato je višina snežne odeje v veliko krajih dosegla rekordno novembrsko vrednost. V Mislinji na južni strani Pohorja so namerili 70 centimetrov, v Logarski Dolini 68 centimetrov, v Pleskem pri Hrastniku 60 centimetrov, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 55 centimetrov, v Semiču 51 centimetrov, v Solčavi 49 centimetrov in v Murski Soboti 43 centimetrov snega. Čez dan je padlo še nekaj snega, zato so v nekaterih krajih zjutraj naslednjega dne namerili tudi več snega: v Kančevcih na Goričkem 64 centimetrov, v Slovenskih Konjicah 43 centimetrov, v Cankovi v Pomurju 42 centimetrov in v Rogaški Slatini 36 centimetrov.
25. 11. 1965:
Jutro je bilo mrzlo, v nekaterih krajih najhladnejše v mesecu novembru v zadnjih desetletjih. V Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura spustila do minus 21,7 stopinj C, v Kočevju so namerili minus 20,2 stopinj C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju minus 16,5 stopinj C, v Mariboru minus 13,6 stopinj C, v Ilirski Bistrici minus 12,6 stopinj C, v Velikih Dolencih na Goričkem minus 12,2 stopinj C in v Kubedu v Slovenski Istri minus 8,8 stopinj C.
22. 11. 1978:
Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji so bile izmerjene neobičajno visoke vrednosti. V Ljubljani je čez dan tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa, v Novem mestu in na Letališču Maribor 1041 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.
22. 11. 1999:
Do jutra je v večjem delu države zapadlo približno 20 centimetrov snega v minulih 24 urah in v veliko krajih se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za mesec november. Na padavinskih meteoroloških postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105 centimetrov debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80 centimetrov visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60 centimetrov, v Žireh 55 centimetrov, v Litiji 51 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46 centimetrov, v Škofji Loki in na Vrhniki 45 centimetrov ter v Celju 32 centimetrov.
24. 11. 1988:
Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo v veliko krajih po nižinah najhladnejše novembrsko po letu 1950. V Celju se je ohladilo do minus 19,4 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do minus 19,2 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do minus 18,0 stopinj C, v Murski Soboti do minus 16,6 stopinj C, v Novem mestu do minus 15,1 stopinj C, v Ljubljani do minus 14,5 stopinj C in v Tolminu do minus 10,3 stopinj C.
25. 11. 1962:
Na vzhodnem delu države je do jutra v preteklih 24 urah zapadlo precej snega, zato je višina snežne odeje v veliko krajih dosegla rekordno novembrsko vrednost. V Mislinji na južni strani Pohorja so namerili 70 centimetrov, v Logarski Dolini 68 centimetrov, v Pleskem pri Hrastniku 60 centimetrov, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 55 centimetrov, v Semiču 51 centimetrov, v Solčavi 49 centimetrov in v Murski Soboti 43 centimetrov snega. Čez dan je padlo še nekaj snega, zato so v nekaterih krajih zjutraj naslednjega dne namerili tudi več snega: v Kančevcih na Goričkem 64 centimetrov, v Slovenskih Konjicah 43 centimetrov, v Cankovi v Pomurju 42 centimetrov in v Rogaški Slatini 36 centimetrov.
25. 11. 1965:
Jutro je bilo mrzlo, v nekaterih krajih najhladnejše v mesecu novembru v zadnjih desetletjih. V Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura spustila do minus 21,7 stopinj C, v Kočevju so namerili minus 20,2 stopinj C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju minus 16,5 stopinj C, v Mariboru minus 13,6 stopinj C, v Ilirski Bistrici minus 12,6 stopinj C, v Velikih Dolencih na Goričkem minus 12,2 stopinj C in v Kubedu v Slovenski Istri minus 8,8 stopinj C.
27. 11. 1949:
Večdnevno močno deževje v zahodni Sloveniji je oslabelo. Do 28. novembra zjutraj je v veliko krajih padlo preko 300 milimetrov padavin v 120 urah. V Mrzli Rupi na Idrijskem so namerili 466 milimetrov, v Plužni pri Bovcu 415 milimetrov, na Planini pod Golico 385 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 384 milimetrov, na Livku pod Matajurjem 383 milimetrov, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 344 milimetrov in v Bukovem na Cerkljanskem 334 milimetrov padavin.
27. 11. 1983:
Razmeroma globok ciklon se je pomikal čez Srednjo Evropo, pri nas so bile izmerjene zelo nizke vrednosti. V Ljubljani in na Letališču Maribor je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 986 hPa.
29. 11. 1964:
V severozahodni Sloveniji je drugi dan močno deževalo, do jutra naslednjega dne so v nekaterih krajih namerili več kot 300 milimetrov padavin v 48 urah. V visokogorju je v glavnem snežilo, tako da je zapadlo veliko snega. V Lepeni na Bovškem je padlo 397 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 359 milimetrov, na Žagi pri Bovcu 335 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 295 milimetrov in na Vojskem nad Idrijo 271 milimetrov padavin.
29. 11. 1966:
Večji del Slovenije je zajelo neobičajno močno sneženje, v nekaterih krajih v južni polovici je bilo to drugo ta mesec! V Bohinjski Bistrici je do jutra naslednjega dne zapadlo 51 centimetrov, v Kočevju 46 centimetrov, v Borovnici na Ljubljanskem barju 43 centimetrov, v Ljubljani 37 centimetrov, na Pragerskem 30 centimetrov, v Celju 26 centimetrov in v Tolminu 22 centimetrov snega.
29. 11. 1973:
Čez dan je nižje predele Primorske z izjemo obale pobelil sneg. V Godnjah na Krasu so zjutraj naslednjega dne izmerili 15 centimetrov, na Slapu pri Vipavi 11 centimetrov, v Plavah 7 centimetrov, v Novi Gorici in Kubedu pa 6 centimetrov snega.
29. 11. 1996:
Medtem ko je v večjem delu države do 7. ure zjutraj v preteklih 24 urah zapadlo do nekaj centimetrov snega, je v veliko krajih na južnem delu države in jugovzhodu Slovenije zapadlo več 30 centimetrov snega. Zjutraj so tako na Travi nad dolino Kolpe izmerili 80 centimetrov, v Starem Logu 61 centimetrov, na Sinjem Vrhu v Beli krajini in na Lisci 60 centimetrov, v Kočevju 57 centimetrov in v Novem mestu 52 centimetrov visoko snežno odejo.
29. 11. 2010:
Debela snežna odeja je pokrivala dobršen del države. Na Vojskem nad Idrijo (1067 m) je snežna odeja v višino merila 64 centimetrov, v Kočevju 57 centimetrov, v Novem mestu 50 centimetrov, v Postojni 39 centimetrov in v Lescah 37 centimetrov. Na Kredarici (2514 m) so dan kasneje izmerili 275 centimetrov snega.
4. 12. 1979:
V večjem delu jugozahodne Slovenije je bilo popoldne najtoplejše v mesecu decembru v zadnjih desetletjih. V Komnu na Krasu se je živo srebro povzpelo do 19,0 stopinj C, v Novi vasi na Blokah do 18,0 stopinj C, v Novi Gorici do 17,6 stopinj C, v Ilirski Bistrici do 17,5 stopinj C in v Postojni do 16,7 stopinj C.
4. 12. 1997:
V nekaterih krajih v vzhodni polovici Slovenije so zjutraj izmerili neobičajno veliko 24 urno višino padavin za mesec december. V Rogaški Slatini je padlo 78 milimetrov, v Ložicah na Kozjanskem 74 milimetrov, v Lovrencu na Pohorju 68 milimetrov, v Framu 61 milimetrov in na Bizeljskem 59 milimetrov padavin.
4. 12. 2010:
On that, previous or following day some weather stations reported the deepest snow cover in the first half of Mesec december so far. At Vogel (1535 m) there was 180 centimetrov of snow, in Vojsko above Idrija (1067 m) they measured 105 centimetrov, in Topol pri Medvodah 65 centimetrov, in Kočevje and Lesce 56 centimetrov and in Novo mesto 46 centimetrov.