29. 12. 1879:
V Ljubljani se je zaključilo najhladnejše preko 20-dni dolgo trajajoče obdobje mraza od začetka meritev leta 1850. Mraz je pritisnil 6. decembra in vse do 29. decembra zvečer je temperatura ostala pod ničlo; prvič po 20. mesecu decembru se je temperatura dvignila nad minus 10 stopinj C! V vseh dneh tega mrzlega obdobja je bila najnižja dnevna temperatura pod minus 10 stopinj C, sedemkrat se je ohladilo vsaj do minus 20 stopinj C. Povprečna temperatura od 6. do 29. decembra je znašala minus 14 stopinj C, kar je približno 12 stopinj C hladneje od dolgoletnega povprečja v tistem času.
29. 12. 1906:
Obilno sneženje je povsod ponehalo, večji del Slovenije je prekrivala vsaj polmetrska snežna odeja. Na postaji Sv. Vid nad Sevnico je bila snežna odeja debela 93 centimetrov, v Žireh 86 centimetrov, v Idriji 79 centimetrov ter v Celju in Ljubljani 74 centimetrov. V Metliki so naslednji dan namerili 72 centimetrov snega.
29. 12. 1939:
Hud mraz v večjem delu države, v veliko krajih se ni ogrelo nad minus 10 stopinj C. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura minus 30,8 stopinj C, čez dan se je živo srebro povzpelo le do minus 12,3 stopinj C; v Kranjski Gori se je temperatura gibala med minus 21,6 stopinj C in minus 14,0 stopinj C, v Bohinjski Bistrici med minus 22,4 stopinj C in minus 12,0 stopinj C, v Žireh med minus 19,6 stopinj C in minus 10,6 stopinj C ter v Ljubljani med minus 19,4 stopinj C in minus 10,2 stopinj C.
29. 12. 1983:
Ob vetrovnem in sončnem vremenu je bilo v višjih legah neobičajno, v nekaterih krajih celo rekordno toplo za mesec december. V Čepovanu je bila maksimalna temperatura 19,3 stopinj C, v vasi Krn v Zgornjem Posočju so izmerili 17,8 stopinj C, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 17,0 stopinj C, na meteorološki postaji Nanos-Ravnik 16,2 stopinj C in na Kumu 14,5 stopinj C.
26. 12. 1961:
Dan se je začel z enim najhladnejših decembrskih juter 20. stoletja in tudi čez dan je temperatura v glavnem ostala globoko pod lediščem. V Novi vasi na Bloški planoti se je temperatura spustila do minus 29,4 stopinj C, v Ambrusu na Dolenjskem je termometer pokazal minus 25,4 stopinj C, na Pragerskem minus 23,4 stopinj C, v Žireh minus 21,8 stopinj C, v Šmarju-Sapu minus 21,7 stopinj C, v Mariboru minus 21,6 stopinj C in v Novem mestu minus 20,4 stopinj C.
26. 12. 1996:
Val polarnega zraka je preplavil Slovenijo in temperatura je, razen v nižjih predelih Primorske, ostala pod lediščem. Še posebej mrzlo je bilo ob obilenem vetru v gorah in na Primorskem, kjer je pihala burja. Na Kredarici se je živo srebro v noči na 27. mesec december spustilo do minus 26,3 stopinj C, na Krvavcu pa do minus 20,5 stopinj C.
28. 12. 1996:
Čez dan je bilo zaradi dotekajočega hladnega arktičnega zraka, v notranjosti države pa tudi oblačnega vremena, zelo mrzlo. Na Planini pod Golico se temperatura ni dvignila nad minus 13,0 stopinj C, v Kočevju se je "ogrelo" le do minus 11,9 stopinj C, v Postojni do minus 11,0 stopinj C, v Novem mestu do minus 10,6 stopinj C, v Murski Soboti do minus 10,3 stopinj C, v Mariboru do minus 9,9 stopinj C, v Ljubljani do minus 9,0 stopinj C in na Letališču Portorož do minus 4,6 stopinj C.
28. 12. 1999:
Od zahoda nas je prešel izrazit sekundarni ciklon, zato je bil zračni tlak izjemno nizek. V Biljah je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 973 hPa, v Novem mestu na 979 hPa, v Ljubljani na 980 hPa in v Murski Soboti na 981 hPa.
30. 12. 1968:
Predvsem na Gorenjskem je bilo jutro rekordno mrzlo za mesec december in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Letališču Brnik se je ohladilo na minus 22,6 stopinj C, v Ratečah in Žireh na minus 21,4 stopinj C, v Radovljici na minus 19,8 stopinj C in v Ljubljani na minus 15,6 stopinj C.
31. 12. 1906:
Leto se je v večjem delu države končalo z debelo snežno odejo in močnim mrazom. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je termometer ob 7. uri pokazal minus 27,2 stopinj C, snežna odeja je bila visoka 61 centimetrov; v Žireh so pri 68 centimetrov visoki snežni odeji izmerili minus 25,5 stopinj C, v Postojni pri 45 centimetrov snega minus 23,2 stopinj C in v Bohinjski Bistrici minus 18,8 stopinj C pri 75 centimetrov snega. V Celju je bila minimalna jutranja temperatura minus 24,0 stopinj C in višina snega 70 centimetrov, v Ljubljani pa minus 19,8 stopinj C pri 71 centimetrov snega.
31. 12. 1976:
Jugozahodni do zahodni veter je iz nekaterih kotanj z močnim temperaturnim obratom v jutranjem času spihal hladen zrak, tako da se je v nekaj urah ogrelo za 20 stopinj C. V Novi vasi na Blokah se je v pretekli noči še ohladilo do minus 25,3 stopinj C, ob 7. uri zjutraj pa je bilo ob vetru minus 3,2 stopinj C. Podobno je bilo na Rakitni, kjer se je do 7. ure zjutraj segrelo z minus 24,0 stopinj C na minus 4,5 stopinj C. Zvečer je veter prevetril tudi nekatere nižine v vzhodnem delu Slovenije, zato je bila razlika v temperaturi med prepihanimi in zatišnimi kraji zelo velika: v Slovenskih Konjicah je bilo ob devetih zvečer 3,3 stopinj C, na Pragerskem minus 10 stopinj C, v Murski Soboti pa celo minus 15,7 stopinj C!
2. 1. 1962:
V južnem delu Slovenije je bilo čez dan zaradi toplega jugozahodni vetera kljub prevladujočemu oblačnemu vremenu za mesec januar zelo milo vreme. V Dragonji se je ogrelo do 17,5 stopinj C, v Kopru do 17,0 stopinj C, v Braniku na Vipavskem do 15,5 stopinj C, v Novem mestu do 14,4 stopinj C in v Lipah na Ljubljanskem barju do 14,1 stopinj C.
3. 1. 1962:
Do jutra so obilne padavine v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije, ki so začele 31. decembra, v glavnem ponehale. Zaradi toplega višinskega jugozahodni vetera je tudi v sredogorju deževalo, meja sneženja se je šele ob koncu padavin spustila pod 1000 metrov. Težišče padavin je bilo v Posočju, kjer je v nekaterih krajih v 72 urah padlo preko 400 milimetrov padavin. Tudi v nekaterih krajih drugje so bile padavin neobičajno obilne in so 3. januarja presegli povprečno januarsko višino padavin! V Kneških Ravnah na južnem pobočju Vogla so namerili 479 milimetrov, na Livku pod Matajurjem 462 milimetrov, v Lepeni na Bovškem 454 milimetrov, v Kobaridu 380 milimetrov, v Tolminu 351milimetrov, v Idrijski Beli 304 milimetrov in v Kamniški Bistrici 254 milimetrov padavin v preteklih 72 urah.
3. 1. 1989:
Nad jugovzhodno Evropo je bilo središče obsežnega anticiklona, pri nas je bil zračni tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračun na morski nivo, v dopoldanskih urah dosegel 1046 hPa, v Novi Gorici 1042 hPa in v Portorožu 1040 hPa.