3. 2. 1929:
Zjutraj je bilo v veliko krajih v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal minus 26,0 stopinj C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri minus 25,8 stopinj C, na Bledu so namerili minus 24,4 stopinj C in v Ljubljani minus 22,4 stopinj C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih minus 33,1 stopinj C, v Kamniku je bilo minus 27,0 stopinj C in v Laškem minus 26,4 stopinj C.
4. 2. 1929:
Jutro je bilo v notranjosti Slovenije ponovno zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura minus 30,2 stopinj C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili minus 26,0 stopinj C in v Kočevski Reki minus 25,2 stopinj C. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je bilo ob 7. uri zjutraj minus 30,1 stopinj C.
4. 2. 1963:
Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila v glavnem neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je višina snega znašala 180 centimetrov, na Rudnem polju na Pokljuki (1343 m) so ga namerili 160 centimetrov, v Kamniški Bistrici 113 centimetrov, v Žireh 89 centimetrov, v Kranju 88 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 centimetrov, v Senožečah 63 centimetrov, v Celju 59 centimetrov, v Veržeju 50 centimetrov, v Strunjanu 20 centimetrov in v Neblem v Goriških brdih 12 centimetrov snega.
6. 2. 1991:
Na nekaterih meteoroloških postajah v višjih legah je bila izmerjena najnižja februarska temperatura v obdobju meritev. Na Uršlji gori (1696 m) se je ohladilo do minus 23,5 stopinj C, na Rogli (1335 m) so izmerili minus 22,2 stopinj C, na Voglu (1535 m) minus 20,8 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) minus 18,7 stopinj C, v vasi Krn v Posočju (910 m) minus 17,0 stopinj C in v Topolu pri Medvodah (660 m) minus 16,5 stopinj C.
7. 2. 1951:
Izjemno močno deževje oziroma sneženje v zahodni Sloveniji, ki se je začelo pred tremi dnevi, je končno ponehalo. Največ padavin so do jutra v preteklih 72 urah, 471 milimetrov, namerili na padavinski postaji Mrzla Rupa nad Idrijo; v Bovcu je padlo 437 milimetrov, v Kobaridu 357 milimetrov, na Planini pod Golico 286 milimetrov in v Bohinjski Bistrici 281 milimetrov padavin. Ker je bila meja sneženja v glavnem nad 1000 m, je veliko snega zapadlo le nad približno 1500 metrov.
7. 2. 1988:
V Julijskih Alpah je nad višino približno 1600 m močno snežilo, nižje pa deževalo. Do jutra naslednjega dne je v preteklih 48 urah v Lepeni na Bovškem padlo 303 milimetrov padavin; v Ukancu v Bohinju so namerili 267 milimetrov, na Žagi pri Bovcu 244 milimetrov, v Logu pod Mangartom 201 milimetrov in v Stari Fužini v Bohinju 145 milimetrov padavin.
9. 2. 1986:
V notranjosti Slovenije je snežilo, najmočneje na območju Vzhodnih Karavank, Kozjaka in Pohorja. Do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v Podlipju na Kozjaku zapadlo 90 centimetrov, v Podpeci na Koroškem 75 centimetrov, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 73 centimetrov, na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 70 centimetrov in na Ravnah na Koroškem 51 centimetrov snega.
10. 2. 1942:
Sneženje v notranjosti Slovenije je čez dan v glavnem ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne je bila v nižjih predelih osrednje in jugovzhodne Slovenije izmerjena najvišja snežna odeja v zimi 1941/42. V Pleskem pri Hrastniku in v Kostanjevici na Krki so namerili 94 centimetrov, v Kočevju 85 centimetrov, v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 78 centimetrov in v Ljubljani 75 centimetrov snega.
10. 2. 1956:
Predvsem čez dan je bilo neobičajno mrzlo. Na Kredarici se temperatura ni povzpela nad minus 23,6 stopinj C, na Rakitni je bila najvišja temperatura le minus 16,0 stopinj C, v Postojni minus 14,3 stopinj C, na Zgornjem Jezerskem minus 14,2 stopinj C, v Celju minus 13,1 stopinj C, v Murski Soboti minus 12,5 stopinj C, v Ajdovščini minus 8,4 stopinj C in v Kopru minus 6,4 stopinj C.
10. 2. 1984:
V severnem delu Ljubljanske kotline je pihal izjemno močan in sunkovit karavanški fen, ki je podiral drevesa, odkrival strehe in v nekaterih krajih celo prevračal avtomobile. Škoda v gozdovih in v nekaterih naseljih je bila ogromna, poškodovano je bilo električno in telefonsko omrežje. Na Letališču Brnik, izven območja najmočnejšega vetra, so sunki dosegli hitrost do 85 km/h. Na območju najmočnejšega vetra je veter v sunkih glede na nastalo škodo presegal 150 km/h.
10. 2. 1999:
Zelo močno sneženje, ki je bilo v večjem delu države najmočnejše v pretekli noči, je čez dan oslabelo in v glavnem ponehalo. V drugem delu noči je tudi na Dolenjskem, kjer je prej deževalo, ob dotoku hladnejšega zraka v višinah dež prešel v sneg. Snežna odeja se je v notranjosti Slovenije v tem sneženju v glavnem odebelila za približno pol metra, v nekaterih krajih pa za preko en meter. Številni kraji so ostali brez električne energije, polomljenega je bilo veliko drevja. V Mrzli Rupi nad Idrijo so zjutraj naslednjega dne izmerili 120 centimetrov višjo snežno odejo kot 48 ur prej, v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem je ta razlika znašala 106 centimetrov, na Kredarici 95 centimetrov, na Lisci 79 centimetrov,v Škofji Loki 78 centimetrov in v Dobličah pri Črnomlju 54 centimetrov. Na Ambrožu pod Krvavcem se je v samo 24 urah, do jutra 10. februarja, višina snega povečala za 103 centimetrov, v Gornjem Gradu za 69 centimetrov, v Celju za 63 centimetrov, v Cirkulanah pri Ptuju za 51 centimetrov, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu za 50 centimetrov in v Ljubljani za 47 centimetrov. V veliko krajih je bila neobičajno velika tudi 48-urna višina padavin; v Črnem vrhu nad Idrijo 140 milimetrov, v Otoku pri Cerknici 132 milimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko 124 milimetrov, v Šmarju-Sapu 118 milimetrov, v Dobličah pri Črnomlju 113 milimetrov in v Kranju 97 milimetrov.