8. 1. 1984:
Predvsem v delu jugozahodne in osrednje Sloveniji je čez dan začelo zmerno do močno snežiti, do jutra naslednjega dne je v nekaterih krajih zapadlo preko pol metra snega. Na Pokojišču pri Vrhniki je v enem dnevu zapadlo 62 centimetrov, v Črnem Vrhu nad Idrijo in Cerknici 60 centimetrov, v Želimljah 51 centimetrov, v Senožečah 44 centimetrov, v Kočevskih Poljanah 40 centimetrov in v Podsredi na Kozjanskem 35 centimetrov.
8. 1. 1985:
Ponovno zelo mrzlo jutro v precejšnjem delu Slovenije, v veliko krajih je bila izmerjena najnižja temperatura po letu 1980. V Babnem Polju se je živo srebro spustilo do minus 33,0 stopinj C, v Novi vasi na Blokah je bilo minus 32,5 stopinj C, na Pragerskem minus 27,8 stopinj C, v Kočevju minus 27,6 stopinj C, v Blagušu v Slovenskih goricah minus 27,0 stopinj C, na Bizeljskem minus 26,5 stopinj C, na Vrhniki minus 24,4 stopinj C, v Lendavi minus 23,4 stopinj C, v Ljubljani minus 20,3 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici minus 15,6 stopinj C.
5. 1. 1993:
Večji del Evrope je bil pod vplivom močnega anticiklona s središčem nad vzhodno Evropo. V Sloveniji je bil tlak, preračunan na morski nivo, izjemno visok; na Letališču Maribor in v Novem mestu se je povzpel do 1048 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti do 1047 hPa in v Portorožu do 1038 hPa.
6. 1. 1947:
Jasen in zelo mrzel januarski dan, še posebej jutro. V Žireh se je temperatura zjutraj spustila do minus 24,2 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju so namerili minus 24,0 stopinj C, v Celju minus 23,6 stopinj C, v Ljubljani minus 22,9 stopinj C, na Planini pod Golico minus 22,1 stopinj C in v Ajdovščini minus 15,5 stopinj C.
6. 1. 1967:
Prejšnje popoldne in več kot noči je v Slovenski Istri neobičajno obilno snežilo. V Rakitovcu je zapadlo 40 centimetrov, v Seči 19 centimetrov, v Kopru in Movražu 16 centimetrov, v Kubedu 15 centimetrov in v Strunjanu 10 centimetrov snega.
6. 1. 1975:
V vzhodnem delu Slovenije je bilo po v glavnem hladnem jutru čez dan jasno in za mesec januar zelo toplo. Na Šmartnem na Pohorju se je ogrelo do 18,0 stopinj C, v Svečini in Jeruzalemu v Slovenskih goricah so namerili 16,5 stopinj C, v Slovenskih Konjicah 16,3 stopinj C in v Črnomlju 15,8 stopinj C.
6. 1. 1999:
Za mesec januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 stopinj C, na Rogli (1492 m) do 13,7 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 stopinj C in na Kredarici (2514 m) do 9,0 stopinj C.
10. 1. 1992:
Predvsem na vzhodnem delu države je bilo jutro neobičajno toplo za sredino zime. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj namerili 10,2 stopinj C, v Celju je bilo 9,6 stopinj C, v Murski Soboti 9,1 stopinj C, v Ljubljani in Kočevju pa 8,0 stopinj C.
11. 1. 1979:
Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni tlak je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji tlak 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
11. 1. 1987:
Predvsem v zahodni Sloveniji je drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja v glavnem odebelila za 40minus 80 centimetrov; tudi drugje po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo za 89 centimetrov, v Lepeni na Bovškem za 85 centimetrov, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 centimetrov, v Kobaridu za 61 centimetrov, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 centimetrov in na Vrhniki za 49 centimetrov.
13. 1. 1968:
Zlasti v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugje je nočno ohlajanje v glavnem motil veter. V Babnem Polju je bil z minus 34,5 stopinj C izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem so izmerili minus 31,0 stopinj C, v Kočevju se je ohladilo do minus 29,2 stopinj C, v Postojni in Šmarju-Sapu do minus 26,4 stopinj C, v Ratečah do minus 24,8 stopinj C, v Šmarjah pri Sežani minus 20,8 stopinj C in v Vipolžah v Goriških brdih do minus 13,0 stopinj C.
13. 1. 1987:
Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je v veliko krajih po nižinah temperatura padla pod minus 20 stopinj C. Čez dan je bilo oblačno in neobičajno mrzlo. V Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura minus 29,1 stopinj C, ob 14.uri pa je bilo minus 14,4 stopinj C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura minus 26,9 stopinj C, ob 14. uri je bilo prav tako le minus 14,4 stopinj C, na Pragerskem je bil minimum minus 26,5 stopinj C in ob 14. uri minus 13,4 stopinj C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum minus 25,0 stopinj C in ob 14. uri minus 12,8 stopinj C.
15. 1. 1985:
Zjutraj so zlasti v zahodni in severozahodni Sloveniji zabeležili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj, je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 centimetrov, na Voglu 95 centimetrov, v Zgornji Radovni 85 centimetrov, v Bovcu 78 centimetrov, na Planini pod Golico 68 centimetrov in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 centimetrov.
15. 1. 1987:
Sneženje je ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v mesecu januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 centimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 centimetrov, v Logatcu 111 centimetrov, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 centimetrov, v Moravčah 88 centimetrov, v Kobaridu 86 centimetrov, v Postojni 75 centimetrov, v Velenju 65 centimetrov, v Ilirski Bistrici 48 centimetrov in v Vipavi 32 centimetrov snega.