1. 1. 1969:
V notranjosti države se je novo leto pričelo z zelo mrzlim vremenom. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bilo zjutraj minus 24,5 stopinj C, v Novi vasi na Blokah so namerili minus 24,3 stopinj C, v Celju minus 24,0 stopinj C ter v Žireh in Radovljici minus 22,0 stopinj C. Čez dan je navkljub deloma sončnemu vremenu temperatura ostala globoko pod ničlo; na Letališču Brnik se je ogrelo le do minus 9,4 stopinj C, na Bizeljskem do minus 9,0 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do minus 8,5 stopinj C in v Celju do minus 7,2 stopinj C.
1. 1. 1977:
Veter južne do zahodne smeri, ki je v nekaterih krajih v nižjih legah zapihal prejšnji dan, je po vseh kotlinah razpihal mrzel zrak, zato je bila v nekaterih krajih na severovzhodu otoplitev izjemno velika. V Murski Soboti je bilo v pretekli noči še do minus 20,7 stopinj C, popoldne pa se je ogrelo do 8,2 stopinj C! Velik temperaturni skok je bil na primer zabeležen tudi v Blagušu v Slovenskih goricah, kjer se je temperatura dvignila z minus 16,9 stopinj C na 8,4 stopinj C. Močna odjuga je v veliko krajih pobrala precej snega, v Kočevju se je z jutranjih 36 centimetrov stanjšala na 12 centimetrov zjutraj naslednjega dne, v Postojni s 35 centimetrov na 17 centimetrov, v Javorjah nad dolino Poljanske Sore z 32 centimetrov na 11 centimetrov, v Staršah pri Mariboru pa je pobralo vseh 18 centimetrov snega.
1. 1. 1979:
Vstop v novo leto se je začel z izrazito spremembo vremena. Val zelo mrzlega, polarnega zraka je v drugi polovici dneva od severa dosegel Slovenijo. Ob obilenem in hitrem padcu temperature je v večjem delu države padlo nekaj snega, v nekaterih krajih na južnem delu države Slovenije nad 20 centimetrov. Na Kredarici je bila ob 14. uri temperatura še minus 5,4 stopinj C, ob 21. uri so namerili le še minus 18,6 stopinj C, do jutra naslednjega dne pa je temperatura padla do minus 27,8 stopinj C. Na Krvavcu je temperatura s popoldanskih minus 1,8 stopinj C padla na minus 20,5 stopinj C zjutraj naslednjega dne, na Kumu z 1,2 stopinj C na minus 17,0 stopinj C, v Babnem Polju s 7,7 stopinj C na minus 20,3 stopinj C in v Ambrusu na Dolenjskem z 11,7 stopinj C na minus 17,0 stopinj C
29. 12. 1879:
V Ljubljani se je zaključilo najhladnejše preko 20-dni dolgo trajajoče obdobje mraza od začetka meritev leta 1850. Mraz je pritisnil 6. decembra in vse do 29. decembra zvečer je temperatura ostala pod ničlo; prvič po 20. mesecu decembru se je temperatura dvignila nad minus 10 stopinj C! V vseh dneh tega mrzlega obdobja je bila najnižja dnevna temperatura pod minus 10 stopinj C, sedemkrat se je ohladilo vsaj do minus 20 stopinj C. Povprečna temperatura od 6. do 29. decembra je znašala minus 14 stopinj C, kar je približno 12 stopinj C hladneje od dolgoletnega povprečja v tistem času.
29. 12. 1906:
Obilno sneženje je povsod ponehalo, večji del Slovenije je prekrivala vsaj polmetrska snežna odeja. Na postaji Sv. Vid nad Sevnico je bila snežna odeja debela 93 centimetrov, v Žireh 86 centimetrov, v Idriji 79 centimetrov ter v Celju in Ljubljani 74 centimetrov. V Metliki so naslednji dan namerili 72 centimetrov snega.
29. 12. 1939:
Hud mraz v večjem delu države, v veliko krajih se ni ogrelo nad minus 10 stopinj C. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura minus 30,8 stopinj C, čez dan se je živo srebro povzpelo le do minus 12,3 stopinj C; v Kranjski Gori se je temperatura gibala med minus 21,6 stopinj C in minus 14,0 stopinj C, v Bohinjski Bistrici med minus 22,4 stopinj C in minus 12,0 stopinj C, v Žireh med minus 19,6 stopinj C in minus 10,6 stopinj C ter v Ljubljani med minus 19,4 stopinj C in minus 10,2 stopinj C.
29. 12. 1983:
Ob vetrovnem in sončnem vremenu je bilo v višjih legah neobičajno, v nekaterih krajih celo rekordno toplo za mesec december. V Čepovanu je bila maksimalna temperatura 19,3 stopinj C, v vasi Krn v Zgornjem Posočju so izmerili 17,8 stopinj C, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 17,0 stopinj C, na meteorološki postaji Nanos-Ravnik 16,2 stopinj C in na Kumu 14,5 stopinj C.
2. 1. 1962:
V južnem delu Slovenije je bilo čez dan zaradi toplega jugozahodni vetera kljub prevladujočemu oblačnemu vremenu za mesec januar zelo milo vreme. V Dragonji se je ogrelo do 17,5 stopinj C, v Kopru do 17,0 stopinj C, v Braniku na Vipavskem do 15,5 stopinj C, v Novem mestu do 14,4 stopinj C in v Lipah na Ljubljanskem barju do 14,1 stopinj C.
3. 1. 1962:
Do jutra so obilne padavine v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije, ki so začele 31. decembra, v glavnem ponehale. Zaradi toplega višinskega jugozahodni vetera je tudi v sredogorju deževalo, meja sneženja se je šele ob koncu padavin spustila pod 1000 metrov. Težišče padavin je bilo v Posočju, kjer je v nekaterih krajih v 72 urah padlo preko 400 milimetrov padavin. Tudi v nekaterih krajih drugje so bile padavin neobičajno obilne in so 3. januarja presegli povprečno januarsko višino padavin! V Kneških Ravnah na južnem pobočju Vogla so namerili 479 milimetrov, na Livku pod Matajurjem 462 milimetrov, v Lepeni na Bovškem 454 milimetrov, v Kobaridu 380 milimetrov, v Tolminu 351milimetrov, v Idrijski Beli 304 milimetrov in v Kamniški Bistrici 254 milimetrov padavin v preteklih 72 urah.
3. 1. 1989:
Nad jugovzhodno Evropo je bilo središče obsežnega anticiklona, pri nas je bil zračni tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračun na morski nivo, v dopoldanskih urah dosegel 1046 hPa, v Novi Gorici 1042 hPa in v Portorožu 1040 hPa.
5. 1. 1993:
Večji del Evrope je bil pod vplivom močnega anticiklona s središčem nad vzhodno Evropo. V Sloveniji je bil tlak, preračunan na morski nivo, izjemno visok; na Letališču Maribor in v Novem mestu se je povzpel do 1048 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti do 1047 hPa in v Portorožu do 1038 hPa.
6. 1. 1947:
Jasen in zelo mrzel januarski dan, še posebej jutro. V Žireh se je temperatura zjutraj spustila do minus 24,2 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju so namerili minus 24,0 stopinj C, v Celju minus 23,6 stopinj C, v Ljubljani minus 22,9 stopinj C, na Planini pod Golico minus 22,1 stopinj C in v Ajdovščini minus 15,5 stopinj C.
6. 1. 1967:
Prejšnje popoldne in več kot noči je v Slovenski Istri neobičajno obilno snežilo. V Rakitovcu je zapadlo 40 centimetrov, v Seči 19 centimetrov, v Kopru in Movražu 16 centimetrov, v Kubedu 15 centimetrov in v Strunjanu 10 centimetrov snega.
6. 1. 1975:
V vzhodnem delu Slovenije je bilo po v glavnem hladnem jutru čez dan jasno in za mesec januar zelo toplo. Na Šmartnem na Pohorju se je ogrelo do 18,0 stopinj C, v Svečini in Jeruzalemu v Slovenskih goricah so namerili 16,5 stopinj C, v Slovenskih Konjicah 16,3 stopinj C in v Črnomlju 15,8 stopinj C.
6. 1. 1999:
Za mesec januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 stopinj C, na Rogli (1492 m) do 13,7 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 stopinj C in na Kredarici (2514 m) do 9,0 stopinj C.
10. 1. 1992:
Predvsem na vzhodnem delu države je bilo jutro neobičajno toplo za sredino zime. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj namerili 10,2 stopinj C, v Celju je bilo 9,6 stopinj C, v Murski Soboti 9,1 stopinj C, v Ljubljani in Kočevju pa 8,0 stopinj C.