5. 2. 1936:
V večjem delu Gorenjske je drugi dan pihal močan veter, ki je predvsem pod Karavankami dosegel viharno moč in povzročil precej škode.
5. 2. 2004:
Neobičajno toplo februarsko popoldne, predvsem v vzhodni Sloveniji in višjih legah. V Dobličah pri Črnomlju se je v sončnem vremenu ogrelo do 20,7 stopinj C, v Jeruzalemu do 20,5 stopinj C, v Mariboru do 20,1 stopinj C, na Lisci (943 m) do 17,2 stopinj C in na Voglu (1535 m) do 14,7 stopinj C.
2. 2. 1964:
Po mrzlem jutru se je čez dan zaradi deloma jasnega vremena in tople zračne mase v višinah v veliko krajih neobičajno močno ogrelo, dnevni temperaturni hod je v nekaterih krajih po nižinah presegel 20 stopinj C. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je temperatura z jutranjih minus 13,0 stopinj C do popoldneva povzpela na 11,2 stopinj C, v Kočevju z minus 11,8 stopinj C na 10,2 stopinj C, v Črnomlju z minus 9,0 stopinj C na 12,0 stopinj C in v Ilirski Bistrici z minus 8,5 stopinj C na 12,2 stopinj C.
3. 2. 1929:
Zjutraj je bilo v veliko krajih v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal minus 26,0 stopinj C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri minus 25,8 stopinj C, na Bledu so namerili minus 24,4 stopinj C in v Ljubljani minus 22,4 stopinj C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih minus 33,1 stopinj C, v Kamniku je bilo minus 27,0 stopinj C in v Laškem minus 26,4 stopinj C.
4. 2. 1929:
Jutro je bilo v notranjosti Slovenije ponovno zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura minus 30,2 stopinj C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili minus 26,0 stopinj C in v Kočevski Reki minus 25,2 stopinj C. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je bilo ob 7. uri zjutraj minus 30,1 stopinj C.
4. 2. 1963:
Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila v glavnem neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je višina snega znašala 180 centimetrov, na Rudnem polju na Pokljuki (1343 m) so ga namerili 160 centimetrov, v Kamniški Bistrici 113 centimetrov, v Žireh 89 centimetrov, v Kranju 88 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 centimetrov, v Senožečah 63 centimetrov, v Celju 59 centimetrov, v Veržeju 50 centimetrov, v Strunjanu 20 centimetrov in v Neblem v Goriških brdih 12 centimetrov snega.
6. 2. 1991:
Na nekaterih meteoroloških postajah v višjih legah je bila izmerjena najnižja februarska temperatura v obdobju meritev. Na Uršlji gori (1696 m) se je ohladilo do minus 23,5 stopinj C, na Rogli (1335 m) so izmerili minus 22,2 stopinj C, na Voglu (1535 m) minus 20,8 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1070 m) minus 18,7 stopinj C, v vasi Krn v Posočju (910 m) minus 17,0 stopinj C in v Topolu pri Medvodah (660 m) minus 16,5 stopinj C.
7. 2. 1951:
Izjemno močno deževje oziroma sneženje v zahodni Sloveniji, ki se je začelo pred tremi dnevi, je končno ponehalo. Največ padavin so do jutra v preteklih 72 urah, 471 milimetrov, namerili na padavinski postaji Mrzla Rupa nad Idrijo; v Bovcu je padlo 437 milimetrov, v Kobaridu 357 milimetrov, na Planini pod Golico 286 milimetrov in v Bohinjski Bistrici 281 milimetrov padavin. Ker je bila meja sneženja v glavnem nad 1000 m, je veliko snega zapadlo le nad približno 1500 metrov.
7. 2. 1988:
V Julijskih Alpah je nad višino približno 1600 m močno snežilo, nižje pa deževalo. Do jutra naslednjega dne je v preteklih 48 urah v Lepeni na Bovškem padlo 303 milimetrov padavin; v Ukancu v Bohinju so namerili 267 milimetrov, na Žagi pri Bovcu 244 milimetrov, v Logu pod Mangartom 201 milimetrov in v Stari Fužini v Bohinju 145 milimetrov padavin.
9. 2. 1986:
V notranjosti Slovenije je snežilo, najmočneje na območju Vzhodnih Karavank, Kozjaka in Pohorja. Do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v Podlipju na Kozjaku zapadlo 90 centimetrov, v Podpeci na Koroškem 75 centimetrov, v Gradišču pri Slovenj Gradcu 73 centimetrov, na Kozjem Vrhu v Dravski dolini 70 centimetrov in na Ravnah na Koroškem 51 centimetrov snega.