12. 1. 1976:
V višinah je pihal močan in topel zahodni do severozahodni veter, ki je v nekaterih krajih kot fen segel v nižine in doline ter pognal temperaturo k višku - v nekaterih krajih na severnem delu države in severovzhodu je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. Na Mestnem Vrhu pri Ptuju se je ogrelo do 17,1 stopinj C, v Velenju do 17,0 stopinj C, na Pragerskem do 16,8 stopinj C, v Ravnah na Koroškem in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do 15,5 stopinj C in na Zgornjem Jezerskem do 13,7 stopinj C.
12. 1. 1987:
Zlasti v vzhodnem delu Slovenije so zjutraj namerili neobičajno veliko višino novega snega. Na Strojni na Koroškem je v enem dnevu zapadlo 59 centimetrov, v Radljah ob Dravi 43 centimetrov, v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici 33 centimetrov, na Žusmu 32 centimetrov, v Veržeju 31 centimetrov in v Gornji Radgoni 30 centimetrov snega.
12. 1. 2007:
V višinah je pihal orkanski severozahodnik, ki je v Ljubljansko kotlino segel kot karavanški fen. V Ljubljani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev na sedanji lokaciji leta 1948 - ogrelo se je do 15,8 stopinj C. Tudi v nekaterih krajih drugje je bilo za mesec januar neobičajno toplo; v Metliki se je živo srebro povzpelo do 18,0 stopinj C, v Preddvoru in na Letališču Brnik do 15,1 stopinj C in v Bohinjski Češnjici do 15,0 stopinj C.
9. 1. 1909:
Močno sneženje v nekaterih krajih v notranjosti Slovenije je ponehalo. V Kranju so zjutraj naslednjega dne izmerili 72 centimetrov (48 ur prej 7 centimetrov), v Žireh 71 centimetrov (24 centimetrov), v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 52 centimetrov (9 centimetrov) in v Postojni 40 centimetrov (3 centimetrov) debelo snežno odejo.
9. 1. 1976:
Ob izrazitem temperaturnem obratu in sončnem vremenu je bilo v nekaterih krajih v višjih legah neobičajno toplo. Na Planini pod Mirno goro (740 m) v Beli krajini se je ogrelo do 17,2 stopinj C, v Zgornjih Poljanah (1030 m) na Notranjskem so namerili 15,6 stopinj C, na Golteh (1415 m) 14,0 stopinj C, na Kumu (1218 m) 13,0 stopinj C in na Pleši na Nanosu (1258 m) 11,7 stopinj C.
11. 1. 1979:
Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni tlak je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji tlak 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
11. 1. 1987:
Predvsem v zahodni Sloveniji je drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja v glavnem odebelila za 40minus 80 centimetrov; tudi drugje po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo za 89 centimetrov, v Lepeni na Bovškem za 85 centimetrov, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 centimetrov, v Kobaridu za 61 centimetrov, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 centimetrov in na Vrhniki za 49 centimetrov.
13. 1. 1968:
Zlasti v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugje je nočno ohlajanje v glavnem motil veter. V Babnem Polju je bil z minus 34,5 stopinj C izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem so izmerili minus 31,0 stopinj C, v Kočevju se je ohladilo do minus 29,2 stopinj C, v Postojni in Šmarju-Sapu do minus 26,4 stopinj C, v Ratečah do minus 24,8 stopinj C, v Šmarjah pri Sežani minus 20,8 stopinj C in v Vipolžah v Goriških brdih do minus 13,0 stopinj C.
13. 1. 1987:
Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je v veliko krajih po nižinah temperatura padla pod minus 20 stopinj C. Čez dan je bilo oblačno in neobičajno mrzlo. V Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura minus 29,1 stopinj C, ob 14.uri pa je bilo minus 14,4 stopinj C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura minus 26,9 stopinj C, ob 14. uri je bilo prav tako le minus 14,4 stopinj C, na Pragerskem je bil minimum minus 26,5 stopinj C in ob 14. uri minus 13,4 stopinj C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum minus 25,0 stopinj C in ob 14. uri minus 12,8 stopinj C.
15. 1. 1985:
Zjutraj so zlasti v zahodni in severozahodni Sloveniji zabeležili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj, je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 centimetrov, na Voglu 95 centimetrov, v Zgornji Radovni 85 centimetrov, v Bovcu 78 centimetrov, na Planini pod Golico 68 centimetrov in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 centimetrov.
15. 1. 1987:
Sneženje je ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v mesecu januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 centimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 centimetrov, v Logatcu 111 centimetrov, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 centimetrov, v Moravčah 88 centimetrov, v Kobaridu 86 centimetrov, v Postojni 75 centimetrov, v Velenju 65 centimetrov, v Ilirski Bistrici 48 centimetrov in v Vipavi 32 centimetrov snega.
17. 1. 1964:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal približno 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.
18. 1. 2000:
Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu v nekaterih krajih izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih minus 10,1 stopinj C povzpela do 12,6 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z minus 10,6 stopinj C do 9,1 stopinj C, v Lescah z minus 8,0 stopinj C do 11,5 stopinj C, v Postojni z minus 10,2 stopinj C do 8,2 stopinj C, in v Ljubljani z minus 5,8 stopinj C do 12,4 stopinj C.