30. 4. 1955:
Mesec april se je končal z zelo toplim vremenom. V Tolminu so izmerili 28,3 stopinj C, v Ajdovščini se je segrelo do 27,7 stopinj C, v Novem mestu do 26,1 stopinj C in v Ljubljani do 25,5 stopinj C. Na Kredarici, 2514 m nad morjem, se je živo srebro povzpelo do 12,2 stopinj C.
30. 4. 1992:
V veliko krajih v pasu od Pohorja do Bele Krajine so zjutraj izmerili rekordno 24 urno višino padavin v mesecu aprilu. V Radegundi nad Mozirjem je v enem dnevu padlo 69 milimetrov padavin, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 62 milimetrov, v Semiču 58 milimetrov, v Novem mestu 53 milimetrov in v Sevnici 50 milimetrov.
27. 4. 1976:
V severovzhodni Sloveniji in v nekaterih krajih drugje so zjutraj izmerili največjo aprilsko 24 urno višino padavin v zadnjih desetletjih. Na Jeruzalemu je padlo 93 milimetrov padavin, v Lendavi 83 milimetrov, na Ptuju 72 milimetrov, v Murski Soboti 68 milimetrov in v Gornji Radgoni 63 milimetrov.
28. 4. 1969:
Izjemno topel dan na Štajerskem in v Prekmurju. Na Blagušu v Slovenskih goricah in v Turškem Vrhu v Halozah so zabeležili vroč dan, saj se je temperatura dvignila do 30,4 stopinj C oz. 30,2 stopinj C. Rekordno toplo je bilo med drugim tudi v Murski Soboti z 29,3 stopinj C, v Mariboru z 28,7 stopinj C in v Rogaški Slatini z 28,6 stopinj C.
29. 4. 1907:
Zjutraj so po rahle padavinesneženju predvsem v alpskih dolinah in Ljubljanski kotlini izmerili za konec meseca aprila neobičajno veliko snega. V Bohinjski Bistrici in Sodražici pri Ribnici je zapadlo 40 centimetrov, v Žireh 32 centimetrov, na Bledu 30 centimetrov, v Kranju 26 centimetrov in v Solčavi v Zgornjesavinjski dolini 25 centimetrov snega.
29. 4. 1987:
Močan anticiklon se je raztezal več kot večjega dela Evrope, v Sloveniji je bil zračni tlak neobičajno visok. V Mariboru so namerili 1034 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti 1035 hPa ter v Novem mestu 1036 hPa.
1. 5. 1976:
Mesec maj se je začel z zelo hladnim jutrom, po nižinah v notranjosti je bila slana. V Babnem Polju se je ohladilo na minus 8,0 stopinj C, na Letališču Brnik so izmerili minus 4,7 stopinj C, v Kočevju minus 3,9 stopinj C, v Murski Soboti minus 3,8 stopinj C v in Ljubljani minus 1,2 stopinj C.
2. 5. 1962:
Zelo hladno majsko jutro v večjem delu države. V Babnem Polju se je temperatura spustila na minus 8,3 stopinj C, v Lipah, južno od Ljubljane, so izmerili minus 6,1 stopinj C, v Žireh minus 4,3 stopinj C, v Celju minus 4,1 stopinj C in v Črnomlju minus 2,5 stopinj C.
3. 5. 1979:
Predvsem v Posočju, Bohinju in v Kamniško-Savinjskih Alpah je do jutra v enem dnevu padla neobičajno velika količina padavin, v veliko krajih je tudi obilno snežilo. V Lepeni so namerili 306 milimetrov, v Plužni pri Bovcu 294 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 279 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 125 milimetrov in na Podolševi v Karavankah 123 milimetrov padavin.
3. 5. 1985:
Po močni ohladitvi in nočnem sneženju so zjutraj v nekaterih višjeležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu (750 m) nad Nazarjami je snežna odeja segala 42 centimetrov visoko, v Ratečah (864 m) je bilo snega 40 centimetrov, v Šentjoštu nad Horjulom (590 m) 33 centimetrov, na Žusmu (623 m) na Kozjanskem 22 centimetrov, na Plešivici (360 m) na Ljubljanskem barju 16 centimetrov in v Velenju (410 m) 12 centimetrov.