13. 6. 1985:
Okoli 20.30 je močno neurje zajelo območje Logatca. Močan veter, najverjetneje tornado, je v ozkem pasu poškodoval preko 40 hiš.
13. 6. 2003:
Najtoplejši junijski dan v nekaterih krajih v zahodni Sloveniji. Na Slapu pri Vipavi je maksimalni termometer pokazal 37,0 stopinj C, v Godnjah na Krasu je bilo 35,5 stopinj C in v Postojni 33,8 stopinj C. Na Vojskem nad Idrijo, 1067 m visoko, se je ogrelo do rekordnih 28,6 stopinj C, neobičajno toplo je bilo tudi na Krvavcu (1740 m) s 25,5 stopinj C.
10. 6. 1974:
Najkasnejše sneženje na uradni opazovalni meteorološki postaji pod 500 m nadmorske višine v zadnjih desetletjih (Nomenj v Bohinjski dolini). Ob nočni ohladitvi se je meja sneženja v veliko krajih spustila pod 1000 m, za krajši čas je snežilo tudi v Bohinjski dolini. V Ratečah so zjutraj izmerili 1 centimetrov, v Podolševi na Koroškem pa 15 centimetrov snega. Do jutra naslednjega dne je pri Domu na Komni zapadlo 25 centimetrov, na Krvavcu 15 centimetrov ter na Gorjušah v Bohinju 10 centimetrov snega.
11. 6. 2003:
Huda vročina z rekordnimi junijskimi temperaturami na nekaterih meteoroloških postajah, predvsem na Gorenjskem. Najvišja temperatura, 36,1 stopinj C, je bila izmerjena v Metliki. V Ljubljani in Biljah pri Novi Gorici je bilo 35,6 stopinj C, v Lendavi 35,5 stopinj C, v Mariboru 35,4 stopinj C in v Lescah 33,0 stopinj C.
12. 6. 2003:
Drugi v nizu treh zaporednih zelo vročih dni. V Biljah pri Novi Gorici so izmerili 37,0 stopinj C, v Metliki se je živo srebro povzpelo na 35,8 stopinj C, na Bizeljskem na 35,6 stopinj C, na Letališču Portorož na 35,0 stopinj C in v Murski Soboti na 34,2 stopinj C.
13. 6. 1985:
Okoli 20.30 je močno neurje zajelo območje Logatca. Močan veter, najverjetneje tornado, je v ozkem pasu poškodoval preko 40 hiš.
13. 6. 2003:
Najtoplejši junijski dan v nekaterih krajih v zahodni Sloveniji. Na Slapu pri Vipavi je maksimalni termometer pokazal 37,0 stopinj C, v Godnjah na Krasu je bilo 35,5 stopinj C in v Postojni 33,8 stopinj C. Na Vojskem nad Idrijo, 1067 m visoko, se je ogrelo do rekordnih 28,6 stopinj C, neobičajno toplo je bilo tudi na Krvavcu (1740 m) s 25,5 stopinj C.
15. 6. 1939:
Do jutra je v veliko krajih na zahodnem delu države, jugu in v osrednjem delu Slovenije padlo preko 100 milimetrov padavin v 48 urah. V Ambrusu v Suhi krajini so ga namerili 175 milimetrov, v Sodražici pri Ribnici 172 milimetrov, na Rakitni 146 milimetrov, v Kočevski Reki 126 milimetrov, v Lučinah v Polhograjskih dolomitih 124 milimetrov in v Ljubljani 121 milimetrov.
15. 6. 1986:
V nekaterih krajih na Štajerskem so po nočnih nalivih zjutraj izmerili zelo veliko 24 urno količino padavin. V Ribnici na Pohorju je padlo 104 milimetrov padavin, v Lokovini pri Velenju 85 milimetrov, v Vojniku in Gradišču pri Slovenj Gradcu so namerili 79 milimetrov in v Celju 71 milimetrov padavin.
17. 6. 1983:
V nekaterih krajih v zahodni Sloveniji je bilo jutro zelo hladno, nekatere višje lege je pobelila slana. Od uradnih meteoroloških postaj je bilo pod 1000 m najhladneje v Babnem Polju z minus 1,0 stopinj C; na Rakitni in v Novi vasi na Blokah je termometer pokazal 0,5 °, v Ratečah 0,8 stopinj C, v Čepovanu 2,0 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici 3,8 stopinj C.
17. 6. 2010:
Močno neurje s točo je približno 17. ure prizadelo širše območje Grosuplja. Toča je v nekaterih krajih dosegla velikost kokošjega jajca in povzročila veliko gmotno škodo. Na meteorološki postaji v Grosuplju so zabeležili preko 50 milimetrov padavin v 25 minutah.