18. 5. 1923:
Preko noči se je meja sneženja spustila pod 1000 m in jutro je bilo v višje ležečih krajih zimsko. V Kranjski Gori so izmerili 18 centimetrov, v Čepovanu 5 centimetrov snega in v Mislinji na Pohorju 3 centimetrov snega.
18. 5. 1968:
Močna ohladitev v pretekli noči, meja sneženja se je v nekaterih krajih spustila pod 1000 metrov. V Podolševi na Koroškem (1247 m) so zjutraj izmerili 15 centimetrov novega snega, na Hudem vrhu na Pohorju (1260 m) 12 centimetrov in na Javorniku nad Colom (1100 m) 3 centimetrov snega.
20. 5. 1969:
Ob prehodu hladne fronte z izjemno močnimi padavinami se je zgodaj zjutraj močno ohladilo in dež je v veliko krajih po nižinah prešel v sneg. Pri Koči nad Šumikom na Pohorju (1070 m) so ob 7. uri zjutraj izmerili 70 centimetrov snega, na Kleniku nad Litijo 26 centimetrov, na Rakitni 24 centimetrov, v Logatcu 22 centimetrov, v Ljubljani in Celju pa 8 centimetrov snega. V nekaterih krajih je v 24-urah padlo več kot 100 milimetrov padavin; na Turškem Vrhu v Halozah so jih izmerili 140 milimetrov, na Mirni pri Trebnjem 124 milimetrov, v Gornjem Gradu 113 milimetrov, v Čepovanu 107 milimetrov, v Postojni 106 milimetrov in v Celju 100 milimetrov.
20. 5. 1975:
Višek zgodnjega vročinskega vala na Primorskem. V Vipolžah so izmerili 31,5 stopinj C, v Biljah pri Novi Gorici je bilo s 31,3 stopinj C le malenkost manj vroče, v Tolminu se je temperatura dvignila do 30,3 stopinj C, v Šmarjah pri Sežani do 29,0 stopinj C in v Dragonji do 28,9 stopinj C.
22. 5. 1984:
V Julijskih Alpah se je silovito deževje prejšnjega dne umirilo, v nekaterih krajih je padlo več kot 200 milimetrov padavin v 48 urah. Analogni zapisovalnik padavin je v Bovcu izmeril 210 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 199 milimetrov ter v Stari Fužini 158 milimetrov padavin. Na Voglu je v enem dnevu (24 urah) padlo 166 milimetrov, v Lepeni pod Krnom pa 165 milimetrov padavin.
23. 5. 1955:
Zelo sveže jutro za konec meseca maja, v veliko krajih po nižinah je bila slana. Na Kredarici se je ohladilo do minus 10,4 stopinj C, v Ratečah so izmerili minus 3,4 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 2,3 stopinj C, v Postojni in Mariboru pa minus 1,0 stopinj C.
24. 5. 1899:
Močno deževje v nekaterih krajih v severni in zahodni Sloveniji. Do jutra naslednjega dne so najvišjo 24-urno višino padavin zabeležili v Žireh, 110 milimetrov; v Škofji Loki in Kamniku je padlo 83 milimetrov, v Podkraju nad Vipavo 70 milimetrov in v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 66 milimetrov padavin.
24. 5. 1947:
Ustanovljen je bil Hidrometeorološki zavod Ljudske Republike Slovenije.
26. 5. 1914:
Višek tridnevnega močnega deževja v severozahodni Sloveniji. Do 28. maja zjutraj je v 72 urah v Kranjski Gori padlo 208 milimetrov padavin, v Leskovici v Škofjeloškem hribovju 185 milimetrov, na Bledu 184 milimetrov ter v Bohinjski Bistrici in Tržiču 171 milimetrov padavin.
26. 5. 2009:
Drugi dan zapored je bilo predvsem v zahodnem delu Slovenije neobičajno vroče za mesec maj. Na Letališču Portorož se je ogrelo do 32,3 stopinj C, v Ljubljani do 32,2 stopinj C, na Letališču JP Ljubljana do 31,6 stopinj C, v Postojni do 31,0 ° C, v Lescah do 30,6 stopinj C in v Novi vasi na Blokah 29,0 stopinj C.