19. 11. 1902:
Čez dan je bilo za mesec november zelo hladno. Ob drugi uri popoldne so na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom (1003 m) namerili mrzlih minus 11,4 stopinj C, v Postojni je bilo minus 6,7 stopinj C, v Cerknici minus 6,3 stopinj C, v Celju minus 5,8 stopinj C in v Ljubljani minus 3,8 stopinj C.
19. 11. 1999:
Zlasti v južni in vzhodni Sloveniji je obilno snežilo, v nekaterih krajih je snežna odeja zjutraj naslednjega dne dosegla največjo višino v mesecu novembru v zadnjih desetletjih. V Kočevju je zapadlo 40 centimetrov, skupna višina snega je dosegla 65 centimetrov, v Laškem je bilo novega snega 35 centimetrov (skupaj 41 centimetrov), v Šentjurju 35 centimetrov (41 centimetrov), na Letališču Maribor 32 centimetrov (35 centimetrov) in na Pokojišču pri Vrhniki 26 centimetrov (65 centimetrov).
21. 11. 1971:
Prejšnji večer se je nebo zjasnilo, zaradi sveže snežne odeje pa se je v mirni in jasni noči v nekaterih krajih na Notranjskem in Dolenjskem zelo močno ohladilo - sledeče jutro je bilo izjemno mrzlo. V Babnem Polju so izmerili minus 26,8 stopinj C, v Novi vasi na Blokah je termometer pokazal minus 26,0 stopinj C, v Ambrusu minus 21,5 stopinj C, na Rakitni minus 21,4 stopinj C, v Šmarju-Sapu minus 18,1 stopinj C in v Postojni minus 17,3 stopinj C.
22. 11. 1978:
Nad južno polovico je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji so bile izmerjene neobičajno visoke vrednosti. V Ljubljani je čez dan tlak, preračunan na morski nivo, dosegel 1042 hPa, v Novem mestu in na Letališču Maribor 1041 hPa ter v Portorožu 1036 hPa.
22. 11. 1999:
Do jutra je v večjem delu države zapadlo približno 20 centimetrov snega v minulih 24 urah in v veliko krajih se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za mesec november. Na padavinskih meteoroloških postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105 centimetrov debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80 centimetrov visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60 centimetrov, v Žireh 55 centimetrov, v Litiji 51 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46 centimetrov, v Škofji Loki in na Vrhniki 45 centimetrov ter v Celju 32 centimetrov.
24. 11. 1988:
Ponovno zelo hladen novembrski dan, jutro je bilo v veliko krajih po nižinah najhladnejše novembrsko po letu 1950. V Celju se je ohladilo do minus 19,4 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do minus 19,2 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do minus 18,0 stopinj C, v Murski Soboti do minus 16,6 stopinj C, v Novem mestu do minus 15,1 stopinj C, v Ljubljani do minus 14,5 stopinj C in v Tolminu do minus 10,3 stopinj C.
25. 11. 1962:
Na vzhodnem delu države je do jutra v preteklih 24 urah zapadlo precej snega, zato je višina snežne odeje v veliko krajih dosegla rekordno novembrsko vrednost. V Mislinji na južni strani Pohorja so namerili 70 centimetrov, v Logarski Dolini 68 centimetrov, v Pleskem pri Hrastniku 60 centimetrov, v Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah 55 centimetrov, v Semiču 51 centimetrov, v Solčavi 49 centimetrov in v Murski Soboti 43 centimetrov snega. Čez dan je padlo še nekaj snega, zato so v nekaterih krajih zjutraj naslednjega dne namerili tudi več snega: v Kančevcih na Goričkem 64 centimetrov, v Slovenskih Konjicah 43 centimetrov, v Cankovi v Pomurju 42 centimetrov in v Rogaški Slatini 36 centimetrov.
25. 11. 1965:
Jutro je bilo mrzlo, v nekaterih krajih najhladnejše v mesecu novembru v zadnjih desetletjih. V Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura spustila do minus 21,7 stopinj C, v Kočevju so namerili minus 20,2 stopinj C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju minus 16,5 stopinj C, v Mariboru minus 13,6 stopinj C, v Ilirski Bistrici minus 12,6 stopinj C, v Velikih Dolencih na Goričkem minus 12,2 stopinj C in v Kubedu v Slovenski Istri minus 8,8 stopinj C.
27. 11. 1949:
Večdnevno močno deževje v zahodni Sloveniji je oslabelo. Do 28. novembra zjutraj je v veliko krajih padlo preko 300 milimetrov padavin v 120 urah. V Mrzli Rupi na Idrijskem so namerili 466 milimetrov, v Plužni pri Bovcu 415 milimetrov, na Planini pod Golico 385 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 384 milimetrov, na Livku pod Matajurjem 383 milimetrov, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 344 milimetrov in v Bukovem na Cerkljanskem 334 milimetrov padavin.
27. 11. 1983:
Razmeroma globok ciklon se je pomikal čez Srednjo Evropo, pri nas so bile izmerjene zelo nizke vrednosti. V Ljubljani in na Letališču Maribor je tlak, preračunan na morski nivo, padel na 986 hPa.