25. 9. 1924:
Do druge ure zjutraj je v Bovcu v samo šestih urah padlo 125 milimetrov padavin.
25. 9. 2002:
Obilno in dolgotrajno sneženje v visokogorju je končno ponehalo, na Kredarici (2514 m) je bilo zjutraj 65 centimetrov snega.
27. 9. 1926:
Po izjemno obilnem deževju je v povodjih Gradaščice in Sore nastopila katastrofalna, stoletna vodna ujma. Do 29. septembra zjutraj je v 72 urah na Sv. Katarini nad Medvodami padlo 363 milimetrov, v Žireh 356 milimetrov, v Ljubljani 239 milimetrov, v Kamniku 173 milimetrov in v Kranju 168 milimetrov padavin. Še več dežja je padlo na jugozahodnem delu države Slovenije in na Tržaškem Krasu. Na Lokvah na Trnovski planoti so namerili 464 milimetrov, v Čepovanu 413 milimetrov in v Godnjah na Krasu 410 milimetrov padavin.
27. 9. 1959:
Neobičajno močno deževje v Goriških brdih, Spodnji Soški dolini in na Trnovski planoti. Zjutraj naslednjega dne so v Neblem izmerili 203 milimetrov, v Črnem Vrhu nad Idrijo 175 milimetrov, v Plavah 155 milimetrov in v Morskem 146 milimetrov padavin v enem dnevu.
29. 9. 1977:
V večjem delu Slovenije je bilo jutro najhladnejše v mesecu septembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju se je ohladilo celo do minus 7,9 stopinj C, na Rakitni pod Krimom so izmerili minus 6,8 stopinj C, v Ilirski Bistrici minus 3,6 stopinj C, v Murski Soboti minus 3,5 stopinj C, v Kočevju minus 3,1 stopinj C, v Godnjah na Krasu minus 1,4 stopinj C, v Mariboru minus 1,0 stopinj C in v Ljubljani -0,6 stopinj C. Neobičajno visok je bil tudi zračni tlak, saj je bilo nad večjim delom Evrope izrazito območje visokega zračnega tlaka. V Ljubljani je bil največji tlak, preračunan na morski nivo, 1036 hPa, na Letališču Maribor in v Novem mestu 1035 hPa ter v Portorožu 1031 hPa.
30. 9. 1961:
Mesec september se je zaključil z zelo toplim in sončnim vremenom in tudi sicer je meseca septembra tega leta prevladovalo lepo in prijetno toplo vreme s pravim babjim poletjem. V Mariboru se je zadnji dan temperatura povzpela do 27,8 stopinj C, v Novem mestu do 27,2 stopinj C, v Murski Soboti in Kopru do 26,6 stopinj C ter v Ljubljani do 24,9 stopinj C.
1. 10. 1956:
Na Primorskem je bilo vreme bolj poletno kot jesensko in na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena najvišja oktobrska temperatura. V Braniku na Vipavskem se je ogrelo do 29,0 stopinj C, v Kortinah pri Črnem Kalu so izmerili 28,4 stopinj C, v 28,3 stopinj C, v Tolminu in v Komnu na Krasu 27,6 stopinj C in v Ilirski Bistrici 27,2 stopinj C.
1. 10. 1965:
Po rekordno namočenem mesecu septembru, ko je v nekaterih krajih na zahodnem delu države padlo preko 1000 milimetrov padavin, se je začel najbolj sončen in suh mesec oktober 20. stoletja - v nekaterih krajih v vsem mesecu ni padla niti kaplja dežja!
1. 10. 1993:
Čez dan je predvsem v Goriških brdih, Spodnji Soški dolini in Baški dolini zelo močno deževalo. Zjutraj naslednjega dne so v Vedrijanu izmerili 243 milimetrov padavin v enem dnevu; v Morskem je padlo 206 milimetrov, v Rutu 185 milimetrov, v Plavah 184 milimetrov in na Ligu 174 milimetrov padavin.
1. 10. 2011:
Izjemno, v nekaterih krajih rekordno topel začetek meseca oktobra. V Biljah pri Novi Gorici so z 29,8 stopinj C za las zgrešili vroč dan; v Godnjah na Krasu se je ogrelo do 29,0 stopinj C, v Metliki do 27,5 stopinj C, na Letališču Portorož do 26,8 stopinj C, v Lendavi do 26,6 stopinj C, v Ljubljani in Mariboru do 25,9 stopinj C in na Kredarici (2514 m) do 12,2 stopinj C.
5. 10. 1972:
Dan se je v nekaterih krajih v zahodnem delu Slovenije začel z zelo hladnim jutrom. V Ratečah se je temperatura spustila do minus 6,4 stopinj C, na Letališču Brnik so izmerili minus 5,0 stopinj C, v Čepovanu minus 2,6 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici minus 1,6 stopinj C.