15. 1. 1985:
Zjutraj so zlasti v zahodni in severozahodni Sloveniji zabeležili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj, je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 centimetrov, na Voglu 95 centimetrov, v Zgornji Radovni 85 centimetrov, v Bovcu 78 centimetrov, na Planini pod Golico 68 centimetrov in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 centimetrov.
15. 1. 1987:
Sneženje je ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v mesecu januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 centimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 centimetrov, v Logatcu 111 centimetrov, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 centimetrov, v Moravčah 88 centimetrov, v Kobaridu 86 centimetrov, v Postojni 75 centimetrov, v Velenju 65 centimetrov, v Ilirski Bistrici 48 centimetrov in v Vipavi 32 centimetrov snega.
12. 1. 1976:
V višinah je pihal močan in topel zahodni do severozahodni veter, ki je v nekaterih krajih kot fen segel v nižine in doline ter pognal temperaturo k višku - v nekaterih krajih na severnem delu države in severovzhodu je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev. Na Mestnem Vrhu pri Ptuju se je ogrelo do 17,1 stopinj C, v Velenju do 17,0 stopinj C, na Pragerskem do 16,8 stopinj C, v Ravnah na Koroškem in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do 15,5 stopinj C in na Zgornjem Jezerskem do 13,7 stopinj C.
12. 1. 1987:
Zlasti v vzhodnem delu Slovenije so zjutraj namerili neobičajno veliko višino novega snega. Na Strojni na Koroškem je v enem dnevu zapadlo 59 centimetrov, v Radljah ob Dravi 43 centimetrov, v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici 33 centimetrov, na Žusmu 32 centimetrov, v Veržeju 31 centimetrov in v Gornji Radgoni 30 centimetrov snega.
12. 1. 2007:
V višinah je pihal orkanski severozahodnik, ki je v Ljubljansko kotlino segel kot karavanški fen. V Ljubljani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od začetka meritev na sedanji lokaciji leta 1948 - ogrelo se je do 15,8 stopinj C. Tudi v nekaterih krajih drugje je bilo za mesec januar neobičajno toplo; v Metliki se je živo srebro povzpelo do 18,0 stopinj C, v Preddvoru in na Letališču Brnik do 15,1 stopinj C in v Bohinjski Češnjici do 15,0 stopinj C.
15. 1. 1985:
Zjutraj so zlasti v zahodni in severozahodni Sloveniji zabeležili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj, je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 centimetrov, na Voglu 95 centimetrov, v Zgornji Radovni 85 centimetrov, v Bovcu 78 centimetrov, na Planini pod Golico 68 centimetrov in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 centimetrov.
15. 1. 1987:
Sneženje je ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v mesecu januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 centimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 centimetrov, v Logatcu 111 centimetrov, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 centimetrov, v Moravčah 88 centimetrov, v Kobaridu 86 centimetrov, v Postojni 75 centimetrov, v Velenju 65 centimetrov, v Ilirski Bistrici 48 centimetrov in v Vipavi 32 centimetrov snega.
17. 1. 1964:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal približno 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.
18. 1. 2000:
Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu v nekaterih krajih izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih minus 10,1 stopinj C povzpela do 12,6 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z minus 10,6 stopinj C do 9,1 stopinj C, v Lescah z minus 8,0 stopinj C do 11,5 stopinj C, v Postojni z minus 10,2 stopinj C do 8,2 stopinj C, in v Ljubljani z minus 5,8 stopinj C do 12,4 stopinj C.
19. 1. 1965:
Čez dan je Slovenijo prešel globok sredozemski ciklon. V Kopru je tlak, preračunan na morski nivo, ob 14. uri znašal 986 hPa, v Ljubljani 990 hPa, v Novem mestu 991 hPa in v Mariboru 992 hPa.
19. 1. 1987:
Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. mesec januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 centimetrov, v Dravogradu 74 centimetrov, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 centimetrov, na Pragerskem 53 centimetrov, v Lendavi 50 centimetrov in v Murski Soboti 44 centimetrov snega.
19. 1. 2007:
V višinah je pihal močan severozahodnik, ki je v nekaterih krajih kot fen segel do dolin in nižin - tam je bil dan izjemno topel, izmerjene so bile tudi rekordno visoke temperature. V Metliki se je segrelo do 19,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili 18,4 stopinj C, na Planini pod Golico 15,0 stopinj C in v Ratečah 14,5 stopinj C.
22. 1. 1910:
Neobičajno močno sneženje v zahodnem delu Slovenije, ki se je začelo prejšnji dan, je ponehalo. Po nižinah je bilo zjutraj dan prej še kopno, zjutraj naslednjega dne pa so v Žireh namerili 92 centimetrov, v Cerknici 75 centimetrov, v Škofji Loki 70 centimetrov, v Kranju 65 centimetrov in v Postojni 50 centimetrov snega.