2. 5. 1962:
Zelo hladno majsko jutro v večjem delu države. V Babnem Polju se je temperatura spustila na minus 8,3 stopinj C, v Lipah, južno od Ljubljane, so izmerili minus 6,1 stopinj C, v Žireh minus 4,3 stopinj C, v Celju minus 4,1 stopinj C in v Črnomlju minus 2,5 stopinj C.
3. 5. 1979:
Predvsem v Posočju, Bohinju in v Kamniško-Savinjskih Alpah je do jutra v enem dnevu padla neobičajno velika količina padavin, v veliko krajih je tudi obilno snežilo. V Lepeni so namerili 306 milimetrov, v Plužni pri Bovcu 294 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 279 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 125 milimetrov in na Podolševi v Karavankah 123 milimetrov padavin.
3. 5. 1985:
Po močni ohladitvi in nočnem sneženju so zjutraj v nekaterih višjeležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu (750 m) nad Nazarjami je snežna odeja segala 42 centimetrov visoko, v Ratečah (864 m) je bilo snega 40 centimetrov, v Šentjoštu nad Horjulom (590 m) 33 centimetrov, na Žusmu (623 m) na Kozjanskem 22 centimetrov, na Plešivici (360 m) na Ljubljanskem barju 16 centimetrov in v Velenju (410 m) 12 centimetrov.
5. 5. 1981:
Višje predele zahodne Slovenije je prekrivala visoka snežna odeja. Na Vojskem (1070 m) nad Idrijo so zjutraj izmerili 65 centimetrov, v Črnem Vrhu (683 m) nad Idrijo 40 centimetrov, na Pasji Ravni (880 m) 36 centimetrov, na Bukovem nad Cerknim (715 m) 25 centimetrov in v Bovcu (425 m) 10 centimetrov snega.
6. 5. 1957:
Preko noči je dež ob močni ohladitvi prešel v sneg do nižin in do jutra je po nekaterih nižinah zapadlo preko 10 centimetrov snega; višje je bilo snega precej več. Največ, 80 centimetrov novega snega, je bilo izmerjeno pri Domu na Komni (1520 m). V Revenovšah nad Idrijo (1000 m) so beležili 58 centimetrov, na Paškem Kozjaku (1063 m) 52 centimetrov, na Dolah pri Litiji (697 m) 40 centimetrov, v Novi vasi na Blokah (722 m) 38 centimetrov, v Mislinji ob vznožju Pohorja (589 m) in v Šentjoštu nad Horjulom (620 m) 37 centimetrov, na Šmarni gori (665 m) 36 centimetrov, v Novem mestu 19 centimetrov, v Ljubljani, Celju in Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa 13 centimetrov snega.
6. 5. 2003:
Začelo se je prvo vroče obdobje v letu z največ vročimi dnevi. V Bizeljskem in Črnomlju se je čez dan segrelo do 32,0 stopinj C, v Celju do 31,5 stopinj C, v Ljubljani do 31,2 stopinj C, Slapu pri Vipavi do 29,5 stopinj C in Ratečah do 28,4 stopinj C.
8. 5. 1957:
V veliko krajih je bilo jutro najhladnejše v mesecu maju po letu 1950, višjeležeče kraje je prekrivala snežna odeja. V Novi vas na Blokah so izmerili minus 13,6 stopinj C, v Kočevju je termometer pokazal minus 6,9, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 5,0 stopinj C, v Novem mestu minus 4,7 stopinj C ter v Bovcu minus 2,8 stopinj C.
8. 5. 2003:
Tretji dan zelo zgodnjega vročinskega vala se je v nekaterih krajih ponovno ogrelo do približno 32 stopinj C. Na Bizeljskem so izmerili 33,0 stopinj C, v Dobličah pri Črnomlju 32,5 stopinj C, v Lendavi 32,0 stopinj C in v Celju 31,8 stopinj C. Vroče je bil tudi na Gorenjskem in Kočevskem, saj se je v Kočevju živo srebro ustavilo pri 31,0 stopinj C, v Preddvoru na Gorenjskem pa pri 30,5 stopinj C.
10. 5. 1955:
Po svežem jutru se je čez dan ob sončnem vremenu zlasti na vzhodnem delu države močno segrelo. V Mokronogu se je temperatura z jutranjih 1,5 stopinj C povzpela na 26,1 stopinj C, v Novem mestu s 3,6 stopinj C na 26,8 stopinj C, v Celju z 2,2 stopinj C na 25,4 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z 1,4 stopinj C na 24,0 stopinj C in v Mariboru s 3,4 stopinj C na 25,7 stopinj C.