14. 1. 1941:
Jutro je bilo ob jasni noči in snežni odeji zelo mrzlo. V Slovenj Gradcu je bila najnižja temperatura minus 29,7 stopinj C, v Babnem Polju so izmerili minus 28,0 stopinj C, v Kočevju minus 25,4 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju minus 25,0 stopinj C in v Celju minus 21,8 stopinj C.
14. 1. 1968:
V visokogorju se je od zahoda zelo hitro ogrelo. Še večji temperaturni skok je bil zabeležen v krajih z zelo močnim jutranjim mrazom, kjer je veter razpihal jezero hladnega zraka. Na Kredarici je bilo ob 7. uri zjutraj še minus 15,8 stopinj C, čez 14 ur so namerili minus 2,3 stopinj C. V Babnem Polju se je v pretekli noči še ohladilo do minus 34,2 stopinj C, ob 21. uri zvečer tega dne pa je bilo le še minus 3,4 stopinj C; v Ambrusu na Dolenjskem se je temperatura povzpela z minus 30,0 stopinj C na 0,2 stopinj C, v Kočevju z minus 28,6 stopinj C na 0,5 stopinj C in v Šmarju-Sapu z minus 26,8 stopinj C na minus 2,8 stopinj C.
14. 1. 1987:
Preko noči in zjutraj je začelo snežiti, do jutra naslednjega dne je v zahodnem delu Slovenije zapadlo v glavnem med 20 in 50 centimetrov snega. Od 7. ure zjutraj tega do 7. ure naslednjega dne je v Stari Fužini zapadlo 75 centimetrov, na Vrhniki in v Bovcu 47 centimetrov ter v Lescah 44 centimetrov snega. Snežilo je tudi v Slovenski Istri, do jutra je v Kubedu zapadlo 15 centimetrov, v Koštaboni 10 centimetrov, v Portorožu (Beli Križ) in Seči pa 8 centimetrov snega. Medtem ko je po nižinah v notranjosti vztrajal mraz in se v glavnem ni ogrelo nad minus 10 stopinj C, je bilo v višinah ob vetru iz južnih smeri topleje; na Voglu so ob 14. uri izmerili minus 2,8 stopinj C in na Kredarici minus 6,6 stopinj C.
11. 1. 1979:
Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni tlak je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji tlak 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
11. 1. 1987:
Predvsem v zahodni Sloveniji je drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja v glavnem odebelila za 40minus 80 centimetrov; tudi drugje po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo za 89 centimetrov, v Lepeni na Bovškem za 85 centimetrov, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 centimetrov, v Kobaridu za 61 centimetrov, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 centimetrov in na Vrhniki za 49 centimetrov.
13. 1. 1968:
Zlasti v jugozahodni Sloveniji je bilo jutro izjemno mrzlo, drugje je nočno ohlajanje v glavnem motil veter. V Babnem Polju je bil z minus 34,5 stopinj C izenačen absolutni rekord postaje, v Ambrusu na Dolenjskem so izmerili minus 31,0 stopinj C, v Kočevju se je ohladilo do minus 29,2 stopinj C, v Postojni in Šmarju-Sapu do minus 26,4 stopinj C, v Ratečah do minus 24,8 stopinj C, v Šmarjah pri Sežani minus 20,8 stopinj C in v Vipolžah v Goriških brdih do minus 13,0 stopinj C.
13. 1. 1987:
Noč je bila deloma jasna, zaradi mrzle zračne mase in sveže snežne odeje pa je v veliko krajih po nižinah temperatura padla pod minus 20 stopinj C. Čez dan je bilo oblačno in neobičajno mrzlo. V Blagušu v Slovenskih goricah je bila najnižja nočna temperatura minus 29,1 stopinj C, ob 14.uri pa je bilo minus 14,4 stopinj C; v Murski Soboti je bila najnižja temperatura minus 26,9 stopinj C, ob 14. uri je bilo prav tako le minus 14,4 stopinj C, na Pragerskem je bil minimum minus 26,5 stopinj C in ob 14. uri minus 13,4 stopinj C in v Volčjem Potoku pri Kamniku minimum minus 25,0 stopinj C in ob 14. uri minus 12,8 stopinj C.
15. 1. 1985:
Zjutraj so zlasti v zahodni in severozahodni Sloveniji zabeležili veliko dvodnevno vsoto višin novega snega. Vsota višin novega snega, ki so jo izmerili 14. in 15. januarja zjutraj, je na padavinski postaji Na Stanu na Idrijskem znašala 97 centimetrov, na Voglu 95 centimetrov, v Zgornji Radovni 85 centimetrov, v Bovcu 78 centimetrov, na Planini pod Golico 68 centimetrov in v Volčjem Potoku pri Kamniku 62 centimetrov.
15. 1. 1987:
Sneženje je ponehalo, to ali zjutraj naslednjega dne so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v mesecu januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136 centimetrov, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130 centimetrov, v Logatcu 111 centimetrov, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89 centimetrov, v Moravčah 88 centimetrov, v Kobaridu 86 centimetrov, v Postojni 75 centimetrov, v Velenju 65 centimetrov, v Ilirski Bistrici 48 centimetrov in v Vipavi 32 centimetrov snega.
17. 1. 1964:
Nad osrednjim delom Evrope je bilo središče močnega anticiklona, pri nas je bil tlak neobičajno visok. V notranjosti Slovenije je tlak, preračunan na morski nivo, ob 7. uri zjutraj znašal približno 1046 hPa, v Kopru pa 1042 hPa.
18. 1. 2000:
Po mrzlem jutru se je čez dan ob sončnem in vetrovnem vremenu v nekaterih krajih izjemno močno segrelo. Na Letališču Brnik se je temperatura z jutranjih minus 10,1 stopinj C povzpela do 12,6 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu z minus 10,6 stopinj C do 9,1 stopinj C, v Lescah z minus 8,0 stopinj C do 11,5 stopinj C, v Postojni z minus 10,2 stopinj C do 8,2 stopinj C, in v Ljubljani z minus 5,8 stopinj C do 12,4 stopinj C.
19. 1. 1965:
Čez dan je Slovenijo prešel globok sredozemski ciklon. V Kopru je tlak, preračunan na morski nivo, ob 14. uri znašal 986 hPa, v Ljubljani 990 hPa, v Novem mestu 991 hPa in v Mariboru 992 hPa.
19. 1. 1987:
Sneženje, ki je bilo najobilnejše na Štajerskem in v Prekmurju je oslabelo in v noči na 20. mesec januar ponehalo. Že 19. januarja zjutraj pa so v večjem delu severovzhodne Slovenije izmerili najvišjo januarsko snežno odejo po letu 1950. Na Strojni na Koroškem so namerili 109 centimetrov, v Dravogradu 74 centimetrov, v Velikih Dolencih na Goričkem 66 centimetrov, na Pragerskem 53 centimetrov, v Lendavi 50 centimetrov in v Murski Soboti 44 centimetrov snega.
19. 1. 2007:
V višinah je pihal močan severozahodnik, ki je v nekaterih krajih kot fen segel do dolin in nižin - tam je bil dan izjemno topel, izmerjene so bile tudi rekordno visoke temperature. V Metliki se je segrelo do 19,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili 18,4 stopinj C, na Planini pod Golico 15,0 stopinj C in v Ratečah 14,5 stopinj C.