17. 12. 1920:
Po dolgotrajnemsneženju s prekinitvami je večji del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Mojstrani je zjutraj snežna odeja merila v višino 117 centimetrov, na Bledu so izmerili 100 centimetrov, v Škofji Loki 90 centimetrov, v Solčavi 85 centimetrov, v Kočevski Reki 77 centimetrov in v Višnji Gori 68 centimetrov snega.
17. 12. 1989:
V večjem delu Slovenije najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 stopinj C do 17 stopinj C. Na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 stopinj C, v Mariboru so izmerili 20,7 stopinj C, v Celju 20,2 stopinj C, v Novem mestu 19,5 stopinj C, v Velenju 19,2 stopinj C in v Ratečah 13,5 stopinj C.
14. 12. 1962:
Obilne padavine v večjem delu države so ponehale, v nekaterih krajih na vzhodnem delu države so zjutraj izmerili neobičajno veliko 24-urno decembrsko višino padavin. V Kostanjevici na Krki je padlo 69 milimetrov, na Sinjem Vrhu v Beli krajini 67 milimetrov, na Planini pri Sevnici in v Rogaški Slatini pa 64 milimetrov.
14. 12. 1995:
Do jutra je v nekaterih krajih zapadlo precej snega in skupna višina snega je bila v veliko krajih na južnem delu države in vzhodu zelo velika za mesec december. V Sodražici je sneg segal 62 centimetrov visoko, v Čemšeniku v Zasavju in Žetalah v Halozah so ga namerili 60 centimetrov, v Gornji Radgoni 53 centimetrov, v Želimljah južno od Ljubljane 46 centimetrov in v Mariboru 42 centimetrov.
16. 12. 1899:
Večdnevno sneženje v večjem delu države se je umirilo, številne kraje je prekrivala zelo debela snežna odeja. Na Bledu je sneg segal 94 centimetrov visoko, v Cerknici so ga namerili 76 centimetrov, v Kranju 65 centimetrov in v Dravogradu 60 centimetrov. V Idriji in Postojni je bila največja višina dosežena dan prej, in sicer 90 centimetrov oziroma 70 centimetrov.
17. 12. 1920:
Po dolgotrajnemsneženju s prekinitvami je večji del Slovenije prekrivala debela snežna odeja. V Mojstrani je zjutraj snežna odeja merila v višino 117 centimetrov, na Bledu so izmerili 100 centimetrov, v Škofji Loki 90 centimetrov, v Solčavi 85 centimetrov, v Kočevski Reki 77 centimetrov in v Višnji Gori 68 centimetrov snega.
17. 12. 1989:
V večjem delu Slovenije najtoplejši decembrski dan v 20. stoletju, po nižinah je bila povprečna dnevna temperatura od 12 stopinj C do 17 stopinj C. Na meteoroloških postajah v vzhodni Sloveniji je bila izmerjena najvišja decembrska temperatura od začetka meritev. V Dobličah pri Črnomlju, Lendavi in Gornjem Lenartu pri Brežicah se je ogrelo do 21 stopinj C, v Mariboru so izmerili 20,7 stopinj C, v Celju 20,2 stopinj C, v Novem mestu 19,5 stopinj C, v Velenju 19,2 stopinj C in v Ratečah 13,5 stopinj C.
19. 12. 1963:
Drugi dan zapored zelo mrzlo jutro v dobršnem delu Slovenije, na nekaterih meteoroloških postajah je bila izmerjena najnižja decembrska temperatura v zadnjih desetletjih. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila do minus 27,5 stopinj C, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju z minus 24,0 stopinj C ni bilo dosti manj mrzlo; v Radovljici je termometer pokazal minus 22,4 stopinj C, v Gornjem Gradu minus 20,3 stopinj C, v Slovenskih Konjicah minus 20,0 stopinj C in v Ljubljani minus 16,7 stopinj C.
20. 12. 1927:
Hud mraz, v nekaterih krajih se je ohladilo pod minus 20 stopinj C. Na Rakitni je bila najnižja jutranja temperatura minus 27,5 stopinj C, v Babnem Polju so izmerili minus 26,4 stopinj C, v Žireh minus 22,2 stopinj C, v Ljubljani in Gornjem Lenartu pri Brežicah pa minus 19,4 stopinj C.
21. 12. 1925:
V Krekovšah so dopoldne izmerili 235 milimetrov, v Kobaridu pa 155 milimetrov padavin v enem dnevu.
21. 12. 1927:
Ponovno zelo mrzlo decembrsko jutro, na Rakitni so izmerili minus 24,5 stopinj C, v Žireh in Kranjski Gori minus 18,6 stopinj C ter v Ljubljani minus 17,4 stopinj C.