1. 1. 1969:
V notranjosti države se je novo leto pričelo z zelo mrzlim vremenom. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je bilo zjutraj minus 24,5 stopinj C, v Novi vasi na Blokah so namerili minus 24,3 stopinj C, v Celju minus 24,0 stopinj C ter v Žireh in Radovljici minus 22,0 stopinj C. Čez dan je navkljub deloma sončnemu vremenu temperatura ostala globoko pod ničlo; na Letališču Brnik se je ogrelo le do minus 9,4 stopinj C, na Bizeljskem do minus 9,0 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu do minus 8,5 stopinj C in v Celju do minus 7,2 stopinj C.
1. 1. 1977:
Veter južne do zahodne smeri, ki je v nekaterih krajih v nižjih legah zapihal prejšnji dan, je po vseh kotlinah razpihal mrzel zrak, zato je bila v nekaterih krajih na severovzhodu otoplitev izjemno velika. V Murski Soboti je bilo v pretekli noči še do minus 20,7 stopinj C, popoldne pa se je ogrelo do 8,2 stopinj C! Velik temperaturni skok je bil na primer zabeležen tudi v Blagušu v Slovenskih goricah, kjer se je temperatura dvignila z minus 16,9 stopinj C na 8,4 stopinj C. Močna odjuga je v veliko krajih pobrala precej snega, v Kočevju se je z jutranjih 36 centimetrov stanjšala na 12 centimetrov zjutraj naslednjega dne, v Postojni s 35 centimetrov na 17 centimetrov, v Javorjah nad dolino Poljanske Sore z 32 centimetrov na 11 centimetrov, v Staršah pri Mariboru pa je pobralo vseh 18 centimetrov snega.
1. 1. 1979:
Vstop v novo leto se je začel z izrazito spremembo vremena. Val zelo mrzlega, polarnega zraka je v drugi polovici dneva od severa dosegel Slovenijo. Ob obilenem in hitrem padcu temperature je v večjem delu države padlo nekaj snega, v nekaterih krajih na južnem delu države Slovenije nad 20 centimetrov. Na Kredarici je bila ob 14. uri temperatura še minus 5,4 stopinj C, ob 21. uri so namerili le še minus 18,6 stopinj C, do jutra naslednjega dne pa je temperatura padla do minus 27,8 stopinj C. Na Krvavcu je temperatura s popoldanskih minus 1,8 stopinj C padla na minus 20,5 stopinj C zjutraj naslednjega dne, na Kumu z 1,2 stopinj C na minus 17,0 stopinj C, v Babnem Polju s 7,7 stopinj C na minus 20,3 stopinj C in v Ambrusu na Dolenjskem z 11,7 stopinj C na minus 17,0 stopinj C
4. 1. 1971:
končalo se je obdobje s pogostim sneženjem, ki se je začelo 27. decembra. V tem obdobju so se vrstili sredozemski cikloni in v nekaterih krajih je vsota višin novozapadlega snega od 27. decembra od 7. ure zjutraj do 4. januarja do 7. ure zjutraj presegla 100 centimetrov. V Mrzli Rupi na Idrijskem je vsota znašala 181 centimetrov, v Zgornjih Poljanah na Notranjskem 168 centimetrov, v Kranjski Gori 144 centimetrov, v Ukancu v Bohinju 134 centimetrov, v Logatcu 133 centimetrov, v Kočevskih Poljanah 103 centimetrov in na Vrhniki 90 centimetrov.
5. 1. 1993:
Večji del Evrope je bil pod vplivom močnega anticiklona s središčem nad vzhodno Evropo. V Sloveniji je bil tlak, preračunan na morski nivo, izjemno visok; na Letališču Maribor in v Novem mestu se je povzpel do 1048 hPa, v Ljubljani in Murski Soboti do 1047 hPa in v Portorožu do 1038 hPa.
6. 1. 1947:
Jasen in zelo mrzel januarski dan, še posebej jutro. V Žireh se je temperatura zjutraj spustila do minus 24,2 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju so namerili minus 24,0 stopinj C, v Celju minus 23,6 stopinj C, v Ljubljani minus 22,9 stopinj C, na Planini pod Golico minus 22,1 stopinj C in v Ajdovščini minus 15,5 stopinj C.
6. 1. 1967:
Prejšnje popoldne in več kot noči je v Slovenski Istri neobičajno obilno snežilo. V Rakitovcu je zapadlo 40 centimetrov, v Seči 19 centimetrov, v Kopru in Movražu 16 centimetrov, v Kubedu 15 centimetrov in v Strunjanu 10 centimetrov snega.
6. 1. 1975:
V vzhodnem delu Slovenije je bilo po v glavnem hladnem jutru čez dan jasno in za mesec januar zelo toplo. Na Šmartnem na Pohorju se je ogrelo do 18,0 stopinj C, v Svečini in Jeruzalemu v Slovenskih goricah so namerili 16,5 stopinj C, v Slovenskih Konjicah 16,3 stopinj C in v Črnomlju 15,8 stopinj C.
6. 1. 1999:
Za mesec januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 stopinj C, na Rogli (1492 m) do 13,7 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 stopinj C in na Kredarici (2514 m) do 9,0 stopinj C.
10. 1. 1992:
Predvsem na vzhodnem delu države je bilo jutro neobičajno toplo za sredino zime. V Novem mestu so ob 7. uri zjutraj namerili 10,2 stopinj C, v Celju je bilo 9,6 stopinj C, v Murski Soboti 9,1 stopinj C, v Ljubljani in Kočevju pa 8,0 stopinj C.
11. 1. 1979:
Slovenijo je čez dan prešel sekundarni ciklon, na morski nivo preračun zračni tlak je padel pod 990 hPa. V Portorožu je bil najnižji tlak 985 hPa, v Novem mestu 986 hPa, v Ljubljani in na Letališču Maribor pa 987 hPa.
11. 1. 1987:
Predvsem v zahodni Sloveniji je drugi dan zmerno do močno snežilo, od jutra prejšnjega do jutra naslednjega dne se je snežna odeja v glavnem odebelila za 40minus 80 centimetrov; tudi drugje po Sloveniji je zapadlo precej snega. Na meteoroloških postajah Vogel in Nanos-Ravnik se je višina snega v 48 urah povečala za 90 centimetrov, na Vojskem nad Idrijo za 89 centimetrov, v Lepeni na Bovškem za 85 centimetrov, v Lučinah pri Polhovem Gradcu za 79 centimetrov, v Kobaridu za 61 centimetrov, v Volčjem Potoku pri Kamniku za 59 centimetrov in na Vrhniki za 49 centimetrov.