27. 2. 1935:
končalo se je večdnevno obdobje z močnimi padavinami v zahodni Sloveniji, nekoliko daljša prekinitev je bila le 24. februarja. V Bovcu je v šestih dneh padlo 381 milimetrov, v Soči 331 milimetrov, v Kobaridu 321 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 304 milimetrov in v Krekovšah na Idrijskem 286 milimetrov padavin.
27. 2. 1984:
Po obilnem sneženju v prejšnjih dneh je višje lege prekrivala izjemno debela snežna odeja. Na postaji Dom na Komni (1520 m) so izmerili 320 centimetrov, v Podolševi (1247 m) na Koroškem 240 centimetrov, v Javorniškem Rovtu (940 m) nad Jesenicami 200 centimetrov, na Ravbarkomandi (613 m) pri Postojni 167 centimetrov, na Kumu (1218 m) 165 centimetrov, v Davči (960 m) nad Železniki in pri Koči nad Šumikom (1090 m) 160 centimetrov, na Črnivcu (780 m) nad Kamnikom 140 centimetrov in v Rovtah (700 m) nad Logatcem 133 centimetrov snega.
24. 2. 1968:
V nekaterih krajih v Alpah in na dinarski pregradi je po 22. mesecu februarju ponovno neobičajno močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. Na postaji Dom na Komni je do jutra naslednjega dne v enem dnevu padlo 246 milimetrov padavin; v Plužni pri Bovcu so namerili 190 milimetrov, v Revenovšah na Idrijskem 188 milimetrov, v Kobaridu 170 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 137 milimetrov in na Gomancah pod Snežnikom 132 milimetrov padavin.
24. 2. 1990:
Čez dan je bilo glede na letni čas izjemno toplo, v nekaterih krajih so izmerili za mesec februar rekordno visoko temperaturo. V Tolminu se je v sončnem vremenu živo srebro povzpelo do 23,2 stopinj C, v Ilirski Bistrici je bila maksimalna temperatura 21,5 stopinj C, v Čepovanu 18,9 stopinj C, pod vrhom Rogle na 1335 m 14,5 stopinj C in na Kumu (1218 m) 14,0 stopinj C.
26. 2. 1989:
Naši kraji so bili na obrobju zelo globokega ciklonskega območja s središčem nad Britanskim otočjem. Zračni tlak, preračunan na morski nivo, je v prvi polovici dneva padel na izjemno nizko vrednost, približno 971 hPa.
26. 2. 1995:
Čez dan in v prvi polovici noči je povsod obilno deževalo, v višjih legah pa snežilo; meja sneženja se je šele ob koncu padavin spustila do nižin. Na nekaterih meteoroloških postajah v južnem in vzhodnem delu Slovenije so zjutraj naslednjega dne zabeležili najvišjo 24 urno višino padavin v mesecu februarju v zadnjih desetletjih. Na Travi na Kočevskem je padlo 105 milimetrov, v Ložicah na Kozjanskem 67 milimetrov, na Malkovcu nad Sevnico 63 milimetrov, na Framu pri Mariboru 52 milimetrov in v Murski Soboti 41 milimetrov padavin. Na Kredarici je v enem dnevu zapadlo 85 centimetrov snega.
28. 2. 1975:
Po hladnem jutru se je ob sončnem vremenu čez dan močno ogrelo. V Ambrusu na Dolenjskem se je od jutranjih minus 11,4 stopinj C segrelo do 12,5 stopinj C, v Celju od minus 9,8 stopinj C do 14,0 stopinj C, na Letališču Brnik od minus 10,6 stopinj C do 13,1 stopinj C, v Ilirski Bistrici od minus 9,2 stopinj C do 11,6 stopinj C ter na Lipah na Barju od minus 9,7 stopinj C do 11,8 stopinj C.
1. 3. 1963:
Na številnih meteoroloških postajah je bila izmerjena najnižja marčevska temperatura. V Babnem Polju se je ohladilo na minus 31,1 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 26,4 stopinj C, v Staršah pri Mariboru minus 25,6 stopinj C, v Vogljah na Gorenjskem minus 24,2 stopinj C, v Novem mestu minus 22,7 stopinj C in v Ljubljani minus 18,1 stopinj C.
1. 3. 2005:
Jutro je bilo neobičajno mrzlo za mesec marec. V Ratečah so izmerili minus 24,3 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 23,1 stopinj C, v Kočevju minus 21,6 stopinj C in v Biljah pri Novi Gorici minus 11,5 stopinj C. Najhladneje je bilo v Babnem Polju, kjer se je ohladilo na minus 30,0 stopinj C.
3. 3. 1965:
Močne padavine na zahodnem delu države, ki so se začele 1. marca, so oslabele. Ob 7. uri zjutraj so na nekaterih meteoroloških postajah v pasu od Zgornjega Posočja do Snežnika izmerili preko 150 milimetrov padavin v 48 urah. Največ padavin je bilo v Lepeni, 226 milimetrov, v Idrijski Beli so izmerili 221 milimetrov, na Gomancah pod Snežnikom pa 215 milimetrov padavin.
4. 3. 1970:
končalo se je izjemno obilno tridnevno sneženje v zahodnem delu Slovenije. Ob 7. uri zjutraj so največ novega snega, 125 centimetrov, izmerili pri Domu na Komnu. Drugje v Bohinju, Zgornjesavski dolini in na Bovškem je v enem dnevu padlo približno 100 centimetrov snega. V ostalih hribovitih predelih zahodne in južne Slovenije je v tem času zapadlo v glavnem 50minus 80 centimetrov novega snega.