28. 10. 1905:
Izjemno hladno, morda celo najhladnejše oktobrsko jutro v 20. stoletju v precejšnjem delu Slovenije. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili minus 14,4 stopinj C, Žireh minus 13,5 stopinj C, v Postojni minus 12,8 stopinj C, v Kočevski Reki minus 11,4 stopinj C in v Ljubljani minus 9,3 stopinj C (minimalna temperatura minus 10,7 stopinj C). Glavni vzrok za izjemno nizke temperature je bila debela snežna odeja, ki je prekrivala večji del Slovenije.
28. 10. 1997:
Mrzel polarni zrak je preplavil vso Slovenijo, v višjih legah je bilo zimsko mrzlo. Na Kredarici (2514 m) je temperatura padla na minus 17,8 stopinj C, na Krvavcu (1740 m) na minus 12,4 stopinj C, na Voglu (1535 m) na minus 10,5 stopinj C in na Rogli (1492 m) minus 9,9 stopinj C.
30. 10. 1940:
Sneženje, ki se je v nekaterih krajih začelo 27. oktobra, je ponehalo. Na Rakitni so zjutraj izmerili 37 centimetrov, v Žireh 31 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 22 centimetrov, v Slovenj Gradcu 20 centimetrov, v Kranju in Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem 16 centimetrov ter v Celju 12 centimetrov visoko snežno odejo.
31. 10. 1976:
Zjutraj so v nekaterih krajih na južnem delu države in jugozahodu Slovenije izmerili neobičajno veliko 24 urno višino padavin. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je padlo 137 milimetrov, na Razdrtem 133 milimetrov, v Kubedu 113 milimetrov, v Movražu 110 milimetrov in v Novi vasi na Blokah 100 milimetrov padavin v enem dnevu.
1. 11. 1990:
Zelo močno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. V nekaterih krajih je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo preko 200 milimetrov padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Na postaji Vogel je opazovalec izmeril 284 milimetrov, v Kamniški Bistrici in Lučah je padlo 230 milimetrov, v Mrzli Rupi na Idrijskem 227 milimetrov, v Stari Fužini v Bohinju 211 milimetrov, v Zgornjih Bitnjah pri Kranju 194 milimetrov, v Poljanah nad Škofjo Loko 192 milimetrov in v Gornjem Gradu 181 milimetrov padavin. Močne padavine je zaznamovala zelo izrazita ohladitev. Meja sneženja je bila 1. novembra zjutraj še nad 2500 m, zvečer pa je snežilo tudi v nekaterih krajih po nižinah! V Stari Fužini se je od 7. ure zjutraj do 21. ure zvečer ohladilo za 13,6 stopinj C; v Javorjah nad dolino Poljanske Sore je padec znašal 12,6 stopinj C, na Vojskem nad Idrijo 12,0 stopinj C, v Bovcu 10,6 stopinj C, na Voglu 10,0 stopinj C in na Kredarici 8,6 stopinj C.
2. 11. 1941:
Potem, ko je 23. oktobra v nekaterih krajih padlo veliko snega, je tokrat na debelo zamedlo večji del Slovenije. Zjutraj so na meteorološki postaji Babno Polje namerili 88 centimetrov snega, v Novih selih pri Kočevju 65 centimetrov, v Kranjski Gori 54 centimetrov, v Cerknici 48 centimetrov, na Bledu 34 centimetrov, v Ljubljani 33 centimetrov, na Pleskem pri Hrastniku 24 centimetrov in v Mariboru 14 centimelja dežja!
2. 11. 1963:
Do jutra je v višje ležečih predelih zahodne Slovenije padlo zelo veliko padavin. V Kneških Ravnah pod Voglom so izmerili 278 milimetrov, v Zabičah pri Ilirski Bistrici 261 milimetrov, v Bovcu 229 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 210 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 197 milimetrov in na Hrušici pri Colu 151 milimetrov. Nasprotno v enakem obdobju v nekaterih krajih na severovzhodu Slovenije ni padla niti kaptrov snega.
4. 11. 1963:
Na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih in tudi drugje je bilo neobičajno toplo za ta letni čas. V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6 stopinj C, v Novem mestu so namerili 22,8 stopinj C, v Lipah na Barju 22,0 stopinj C, v Ljubljani 21,9 stopinj C in v Volčjem Potoku 20,7 stopinj C
4. 11. 1980:
Od juga je v višinah pritekal vse toplejši zrak, zato je v južni Sloveniji sneg prešel v dež. Zaradi nizkih temperatur pri tleh in obilnih padavin je predvsem Brkine prizadel uničujoč žled. Na meteorološki postaji Mašun pod Snežnikom je do jutra naslednjega dne pri temperaturi med minus 3 stopinj C in minus 8 stopinj C padlo 117 milimetrov padavin, večina v obliki dežja. Na Tatrah v Brkinih so namerili 110 milimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 103 milimetrov, na Vojskem nad Idrijo 87 milimetrov, v Cerknici 80 milimetrov in v Godnjah na Krasu 71 milimetrov padavin.
4. 11. 1998:
V večjem delu Slovenije je obilno deževalo, do jutra naslednjega dne je v veliko krajih padlo nad 100 milimetrov padavin v 48 urah, zato so v nekaterih krajih nastopile velike poplave. Na meteorološki postaji Vogel je padlo 310 milimetrov, v Idriji 264 milimetrov, v Gornjem Gradu 201 milimetrov (181 milimetrov v enem dnevu), na Vojskem nad Idrijo 194 milimetrov, v Žireh 186 milimetrov, v Lučah 170 milimetrov, v Kamniški Bistrici 161 milimetrov, v Senovici pri Šentjurju 138 milimetrov, v Framu pri Mariboru 122 milimetrov ter v Ljubljani in Celju 116 milimetrov padavin.