26. 1. 1945:
V nekaterih krajih v višje ležečih predelih je izjemno močno snežilo, od 7. ure zjutraj tega do 7. ure zjutraj naslednjega dne se je snežna odeja odebelila za približno 1 meter! Na Planini pod Golico so zjutraj namerili 76 centimetrov, čez 24 ur pa 163 centimetrov visoko snežno odejo, v Kranjski Gori je višina snežne odeje narasla za 60 centimetrov, v Slovenj Gradcu za 43 centimetrov in na Bledu za 42 centimetrov.
26. 1. 1954:
Jutro je bilo predvsem v severni in severozahodni Sloveniji zelo mrzlo in tudi čez dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. Na Rudnem polju na Pokljuki se je ohladilo do minus 31,0 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinjski dolini so namerili minus 24,5 stopinj C, v Vogljah pri Šenčurju minus 23,6 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 23,3 stopinj C in na Zgornjem Jezerskem minus 23,1 stopinj C.
28. 1. 1952:
Po koncu obilnega sneženja so zjutraj ponekod, zlasti v severni polovici Slovenije, izmerili najdebelejšo snežno odejo v mesecu januarju po 2. svetovni vojni. V Logu pod Mangartom je višina snega dosegla 164 centimetrov, v Dražgošah so ga namerili 132 centimetrov, v Mojstrani 110 centimetrov, v Logarski Dolini 108 centimetrov, v Bovcu 97 centimetrov, na Mostu na Soči 63 centimetrov, v Mariboru 57 centimetrov in v Radečah pri Zidanem Mostu 50 centimetrov snega. Čez dan se je nebo zjasnilo, zaradi svežega snega ter suhe in hladne zračne mase pa se je v naslednji noči v veliko krajih zelo močno ohladilo. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je temperatura s popoldanskih 0,8 stopinj C do jutra naslednjega dne zdrknila do minus 25,2 stopinj C, v Murski Soboti je bil zabeležen padec z 2,4 stopinj C na minus 22,6 stopinj C, na Rudnem Polju z minus 4,0 stopinj C na minus 29,0 ° in v Celju z 2,3 stopinj C na minus 21,6 stopinj C. V Babnem Polju se je samo od 14. ure popoldne do 21. ure zvečer ohladilo z minus 2,1 stopinj C na minus 20,0 stopinj C!
28. 1. 1979:
Že drugi dan je zaradi narivanja zelo vlažne zračne mase na gorske pregrade ob obilenem jugozahodnem vetru močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. V nekaterih krajih je do jutra naslednjega dne padlo preko 500 milimetrov padavin v preteklih 48 urah. Na številnih meteoroloških postajah je bil dosežen rekord v dvodnevni višini padavin, zato je v veliko krajih prišlo do močnih hudourniških poplav! V Ukancu v Bohinju je opazovalec izmeril 541 milimetrov padavin, podobno je bilo v Plužni pri Bovcu s 540 milimetrov padavin, v Kobaridu je padlo 458 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 381 milimetrov, v Mrzli Rupi na Idrijskem 303 milimetrov, v Čepovanu 219 milimetrov, v Lučah v Zgornjesavinjski dolini 218 milimetrov in v Logatcu 201 milimetrov padavin. V istem obdobju je bilo v osrednjem delu Slovenije padavin malo, v nekaterih krajih na vzhodnem delu države pa sploh ni deževalo!
30. 1. 1989:
Z izjemo Skandinavije in Rusije se je nad Evropo raztezalo območje izrazito visokega zračnega tlaka. Dopoldne je tlak, preračunan na morski nivo, v Sloveniji dosegel najvišjo vrednost: v Ljubljani in Novem mestu 1047 hPa, na Letališču Maribor in v Murski Soboti 1046 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.
30. 1. 1992:
Popoldne je bilo predvsem v dolini Soče ob burji za mesec januar zelo toplo. V Novi Gorici se je živo srebro povzpelo do 19,0 stopinj C in v Bovcu do 17,0 stopinj C.
1. 2. 1952:
V severozahodni Sloveniji je drugi dan zapored močno snežilo, prej debela snežna odeja se je še precej odebelila. V Bovcu so zjutraj naslednjega dne izmerili 169 centimetrov visoko snežno odejo (48 ur prej 74 centimetrov), pri Domu na Komni 270 centimetrov (187 centimetrov), na Planini pod Golico 195 centimetrov (112 centimetrov), pri izviru Soče 211 centimetrov (130 centimetrov) in v Bohinjski Bistrici 140 centimetrov (78 centimetrov).
1. 2. 1987:
Mesec februar se je začel z debelo snežno odejo v notranjosti Slovenijo in močnim jutranjim mrazom predvsem v severnem delu Slovenije. V Šmartnem pri Slovenj Gradcu se je ohladilo do minus 26,0 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju do minus 25,2 stopinj C, v Volčjem Potoku pri Kamniku do minus 24,4 stopinj C in v Mozirju do minus 22,2 stopinj C. V visokogorju je bilo bistveno topleje, na Kredarici je bila minimalna temperatura le minus 8,4 stopinj C.
3. 2. 1929:
Zjutraj je bilo v veliko krajih v notranjosti Slovenije izjemno mrzlo. V Kranju je minimalni termometer pokazal minus 26,0 stopinj C, v Gornjem Lenartu se je nočno padanje temperature ustavilo pri minus 25,8 stopinj C, na Bledu so namerili minus 24,4 stopinj C in v Ljubljani minus 22,4 stopinj C. Ob 7. uri zjutraj so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili izjemno nizkih minus 33,1 stopinj C, v Kamniku je bilo minus 27,0 stopinj C in v Laškem minus 26,4 stopinj C.
4. 2. 1929:
Jutro je bilo v notranjosti Slovenije ponovno zelo mrzlo. V Babnem Polju je bila najnižja temperatura minus 30,2 stopinj C, v Kranju in Gornjem Lenartu so namerili minus 26,0 stopinj C in v Kočevski Reki minus 25,2 stopinj C. V Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem je bilo ob 7. uri zjutraj minus 30,1 stopinj C.
4. 2. 1963:
Vso Slovenijo z izjemo dela Vipavske doline je prekrivala snežna odeja, ki je bila v glavnem neobičajno debela. Na Vojskem nad Idrijo (1070 m) je višina snega znašala 180 centimetrov, na Rudnem polju na Pokljuki (1343 m) so ga namerili 160 centimetrov, v Kamniški Bistrici 113 centimetrov, v Žireh 89 centimetrov, v Kranju 88 centimetrov, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 75 centimetrov, v Senožečah 63 centimetrov, v Celju 59 centimetrov, v Veržeju 50 centimetrov, v Strunjanu 20 centimetrov in v Neblem v Goriških brdih 12 centimetrov snega.