18. 5. 1923:
Preko noči se je meja sneženja spustila pod 1000 m in jutro je bilo v višje ležečih krajih zimsko. V Kranjski Gori so izmerili 18 centimetrov, v Čepovanu 5 centimetrov snega in v Mislinji na Pohorju 3 centimetrov snega.
18. 5. 1968:
Močna ohladitev v pretekli noči, meja sneženja se je v nekaterih krajih spustila pod 1000 metrov. V Podolševi na Koroškem (1247 m) so zjutraj izmerili 15 centimetrov novega snega, na Hudem vrhu na Pohorju (1260 m) 12 centimetrov in na Javorniku nad Colom (1100 m) 3 centimetrov snega.
15. 5. 1962:
končalo se je tridnevno močno deževje v hribovitem delu zahodne in severne Slovenije. Do 7. ure zjutraj je v 72 urah največ padavin padlo v Mrzli Rupi na Idrijskem, 233 milimetrov, pri Domu na Komni so izmerili 228 milimetrov, v Bovcu 189 milimetrov, na Planini pod Golico 158 milimetrov in v Logarski Dolini 140 milimetrov padavin.
16. 5. 1961:
Do 7. ure zjutraj je v enem dnevu v večjem delu države padlo precej dežja, v nekaterih krajih v pasu od Škofjeloškega hribovja do Kozjanskega je bila izmerjena najvišja dnevna višina padavin v mesecu maju od začetka meritev. V Izlakah pri Trbovljah so izmerili 98 milimetrov, na Telčah nad Sevnico 97 milimetrov, na Šmarni gori nad Ljubljano 95 milimetrov, v Škofji Loki 92 milimetrov, v Senovici, vzhodno od Celja, 76 milimetrov ter v Radečah 74 milimetrov padavin.
17. 5. 1967:
Drugi dan obilnega deževja v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije, do 7. ure naslednjega dne je v 72 urah v nekaterih krajih padlo več kot 200 milimetrov padavin. Pri Domu na Komni so izmerili 233 milimetrov, v Kneških Ravnah nad dolino Bače 232 milimetrov, v Lepeni pod Krnom 208 milimetrov, v Kamniški Bistrici 202 milimetrov in v Plavah v Spodnji Soški dolini 189 milimetrov padavin.
18. 5. 1923:
Preko noči se je meja sneženja spustila pod 1000 m in jutro je bilo v višje ležečih krajih zimsko. V Kranjski Gori so izmerili 18 centimetrov, v Čepovanu 5 centimetrov snega in v Mislinji na Pohorju 3 centimetrov snega.
18. 5. 1968:
Močna ohladitev v pretekli noči, meja sneženja se je v nekaterih krajih spustila pod 1000 metrov. V Podolševi na Koroškem (1247 m) so zjutraj izmerili 15 centimetrov novega snega, na Hudem vrhu na Pohorju (1260 m) 12 centimetrov in na Javorniku nad Colom (1100 m) 3 centimetrov snega.
20. 5. 1969:
Ob prehodu hladne fronte z izjemno močnimi padavinami se je zgodaj zjutraj močno ohladilo in dež je v veliko krajih po nižinah prešel v sneg. Pri Koči nad Šumikom na Pohorju (1070 m) so ob 7. uri zjutraj izmerili 70 centimetrov snega, na Kleniku nad Litijo 26 centimetrov, na Rakitni 24 centimetrov, v Logatcu 22 centimetrov, v Ljubljani in Celju pa 8 centimetrov snega. V nekaterih krajih je v 24-urah padlo več kot 100 milimetrov padavin; na Turškem Vrhu v Halozah so jih izmerili 140 milimetrov, na Mirni pri Trebnjem 124 milimetrov, v Gornjem Gradu 113 milimetrov, v Čepovanu 107 milimetrov, v Postojni 106 milimetrov in v Celju 100 milimetrov.
20. 5. 1975:
Višek zgodnjega vročinskega vala na Primorskem. V Vipolžah so izmerili 31,5 stopinj C, v Biljah pri Novi Gorici je bilo s 31,3 stopinj C le malenkost manj vroče, v Tolminu se je temperatura dvignila do 30,3 stopinj C, v Šmarjah pri Sežani do 29,0 stopinj C in v Dragonji do 28,9 stopinj C.
22. 5. 1984:
V Julijskih Alpah se je silovito deževje prejšnjega dne umirilo, v nekaterih krajih je padlo več kot 200 milimetrov padavin v 48 urah. Analogni zapisovalnik padavin je v Bovcu izmeril 210 milimetrov, v Ukancu v Bohinju 199 milimetrov ter v Stari Fužini 158 milimetrov padavin. Na Voglu je v enem dnevu (24 urah) padlo 166 milimetrov, v Lepeni pod Krnom pa 165 milimetrov padavin.