17. 2. 1956:
Še tretjič zapored se je več kot noči močno ohladilo, temperatura zraka je v veliko krajih ponovno padla pod minus 20 stopinj C. V Babnem Polju se je ponovno ohladilo precej pod minus 30 stopinj C, izmerili so minus 34,1 stopinj C; v Mokronogu je termometer pokazal minus 29,3 stopinj C, v Celju minus 28,5 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 26,4 stopinj C, v Novem mestu minus 25,6 stopinj C in v Litiji minus 24,4 stopinj C.
17. 2. 2008:
Nad našimi kraji je bilo jedro močnega anticiklona, ki je segal nad večji del Evrope; pri nas je bil izmerjen ekstremno visok zračni tlak. Na Letališču JP Ljubljana je na morski nivo preračunan tlak znašal 1049 hPa, v Ljubljani, Bovcu in Mariboru 1048 hPa, v Novem mestu in na Letališču Portorož pa 1046 hPa.
14. 2. 1915:
Alpske doline je prekrivala neobičajno debela snežna odeja, sneženje je v naslednji noči ponehalo. Zjutraj naslednjega dne je v Bohinjski Bistrici snežna odeja merila 220 centimetrov, v Kranjski Gori so namerili 195 centimetrov in v Mojstrani 115 centimetrov visoko snežno odejo.
14. 2. 1952:
Že drugi dan je v večjem delu države močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je v hribovitem delu zahodne Slovenije zapadlo 30minus 100 centimetrov in v Ljubljanski kotlini 40minus 60 centimetrov novega snega v enem dnevu.
14. 2. 1976:
V višje ležečih predelih zahodne Slovenije je močno deževalo ali snežilo. V Šebreljah na Cerkljanskem je do jutra naslednja dne zapadlo meter novega snega, v Mojstrani in Stari Fužini v Bohinju so ga namerili 82 centimetrov, v Zgornji Sorici in Logatcu 77 centimetrov, v Leskovi dolini pod Snežnikom 70 centimetrov, na Bregu pri Jesenicah 60 centimetrov in v Naklem 58 centimetrov. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je v istem obdobju padlo 183 milimetrov, na Vrhniki 104 milimetrov in v Poljanah nad Škofjo Loko 96 milimetrov padavin.
17. 2. 1956:
Še tretjič zapored se je več kot noči močno ohladilo, temperatura zraka je v veliko krajih ponovno padla pod minus 20 stopinj C. V Babnem Polju se je ponovno ohladilo precej pod minus 30 stopinj C, izmerili so minus 34,1 stopinj C; v Mokronogu je termometer pokazal minus 29,3 stopinj C, v Celju minus 28,5 stopinj C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu minus 26,4 stopinj C, v Novem mestu minus 25,6 stopinj C in v Litiji minus 24,4 stopinj C.
17. 2. 2008:
Nad našimi kraji je bilo jedro močnega anticiklona, ki je segal nad večji del Evrope; pri nas je bil izmerjen ekstremno visok zračni tlak. Na Letališču JP Ljubljana je na morski nivo preračunan tlak znašal 1049 hPa, v Ljubljani, Bovcu in Mariboru 1048 hPa, v Novem mestu in na Letališču Portorož pa 1046 hPa.
19. 2. 1958:
Do jutra je v preteklih 24 urah v nekaterih krajih v južnem delu Slovenije zapadlo neobičajno veliko snega. V Novih selih pri Kočevju so namerili 68 centimetrov, v Slivju v Brkinih 60 centimetrov, v Osilnici 59 centimetrov in v Črnomlju 41 centimetrov novega snega.
19. 2. 1996:
Čez dan je v večjem delu države zmerno do močno deževalo, v višjih legah pa snežilo. Zvečer se je ohladilo in meja sneženja se je v nekaterih krajih spustila do nižin. V nekaterih krajih v severni polovici Slovenije so bile padavine zelo obilne. V Gornjem Gradu je do jutra naslednjega dne v enem dnevu padlo 110 milimetrov, v Kamniški Bistrici 105 milimetrov, v Mrzli Rupi nad Idrijo 101 milimetrov, v Lučah v Savinjski dolini 93 milimetrov, v Kranju 77 milimetrov in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 63 milimetrov padavin.V višjih legah severne Slovenije je do jutra naslednjega dne zapadlo zelo veliko snega; na Strojni na Koroškem 95 centimetrov, na Kredarici 90 centimetrov, v Zgornjem Razborju v Vzhodnih Karavankah 78 centimetrov, v Ratečah 76 centimetrov, na Gorjušah v Bohinju in v Podlipju na Kozjaku 66 centimetrov ter na prelazu Črnivec nad Kamnikom 63 centimetrov.
21. 2. 1977:
Padavine, ki so se začele pojavljati dan prej, so se okrepile; obilno je deževalo in snežilo zlasti v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije. Do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v Podbrdu v dolini Bače padlo 152 milimetrov, v Kobaridu 150 milimetrov, v Kamniški Bistrici 117 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 114 milimetrov in na Hrušici nad Postojno 100 milimetrov padavin. V visokogorju se je prej zelo debela snežna odeja še odebelila, na Kredarici so namerili 5 metrov snega.
22. 2. 1968:
Obilne padavine v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije, meja sneženja je bila v glavnem na približno 1500 metrov. V Kneških Ravnah nad dolino Bače je do jutra naslednjega dne v enem dnevu padlo 174 milimetrov padavin, v Lepeni na Bovškem so izmerili 166 milimetrov, v Idrijski Beli 148 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 138 milimetrov, v Ligu nad Kanalom 114 milimetrov, v Kamniški Bistrici 108 milimetrov in na Zgornjem Jezerskem 103 milimetrov padavin.
22. 2. 1990:
Predvsem na Primorskem je bilo ob sončnem vremenu čez dan pomladno toplo, v nekaterih krajih je bila izmerjena najvišja februarska temperatura v zadnjih desetletjih. V Vedrijanu v Goriških brdih se je ogrelo do 24,0 stopinj C, v Novi Gorici je termometer pokazal 22,4 stopinj C, na Letališču Portorož 22,2 stopinj C, v Kubedu v Istri 21,0 stopinj C, v Tolminu 20,6 stopinj C in v Ratečah 17,1 stopinj C.
24. 2. 1968:
V nekaterih krajih v Alpah in na dinarski pregradi je po 22. mesecu februarju ponovno neobičajno močno deževalo, v visokogorju pa snežilo. Na postaji Dom na Komni je do jutra naslednjega dne v enem dnevu padlo 246 milimetrov padavin; v Plužni pri Bovcu so namerili 190 milimetrov, v Revenovšah na Idrijskem 188 milimetrov, v Kobaridu 170 milimetrov, na Zgornjem Jezerskem 137 milimetrov in na Gomancah pod Snežnikom 132 milimetrov padavin.
24. 2. 1990:
Čez dan je bilo glede na letni čas izjemno toplo, v nekaterih krajih so izmerili za mesec februar rekordno visoko temperaturo. V Tolminu se je v sončnem vremenu živo srebro povzpelo do 23,2 stopinj C, v Ilirski Bistrici je bila maksimalna temperatura 21,5 stopinj C, v Čepovanu 18,9 stopinj C, pod vrhom Rogle na 1335 m 14,5 stopinj C in na Kumu (1218 m) 14,0 stopinj C.