Radar padavin: Pasja ravan/LiscaFossalon di GradoConcordia SagittariaVeneto - Teolo
OblačnostVerjetnost točeTemperaturaVeter

Vreme

Vremenska napoved za Slovenijo - Sobota, 14.2.2026 ob 11h

Popoldne bo pretežno oblačno, občasne krajevne padavine se bodo na zahodnem delu države krepile in se postopno širile proti vzhodu. Na Primorskem bo zapihala rahla burja. Čez dan bodo najvišje temperature od 5 do 11, na Primorskem do 13 °C.
Preko noči bodo še manjše padavine, meja sneženja se bo spustila do nadmorske višine približno 800 m. V severni in vzhodni Sloveniji bo zapihal severnik, ki bo ponekod okrepljen. Do jutra bodo padavine v glavnem ponehale.
Jutri dopoldne se bo od zahoda postopno jasnilo. Čez dan bo nastalo nekaj spremenljive oblačnosti. Ponekod bo pihal veter severnih smeri, na Primorskem v glavnem rahla burja. Jutranje temperature bodo od 1 do 5, v alpskih dolinah približno -2, na Primorskem približno 7, čez dan bodo najvišje temperature od 4 do 9, na Primorskem približno 13 °C.

Opozorilo: Dodatnega opozorila ni.

7 dnevna napoved

Sob
Vreme Sobota
3 / 10
Ned
Vreme Nedelja
4 / 8
Pon
Vreme Ponedeljek
-2 / 7
Tor
Vreme Torek
0 / 11
Sre
Vreme Sreda
-3 / 8
Čet
Vreme Četrtek
0 / 6
Pet
Vreme Petek
-1 / 13

Na današnji dan:

14. 2. 1915:
Alpske doline je prekrivala neobičajno debela snežna odeja, sneženje je v naslednji noči ponehalo. Zjutraj naslednjega dne je v Bohinjski Bistrici snežna odeja merila 220 centimetrov, v Kranjski Gori so namerili 195 centimetrov in v Mojstrani 115 centimetrov visoko snežno odejo.
14. 2. 1952:
Že drugi dan je v večjem delu države močno snežilo. Do 7. ure zjutraj je v hribovitem delu zahodne Slovenije zapadlo 30minus 100 centimetrov in v Ljubljanski kotlini 40minus 60 centimetrov novega snega v enem dnevu.
14. 2. 1976:
V višje ležečih predelih zahodne Slovenije je močno deževalo ali snežilo. V Šebreljah na Cerkljanskem je do jutra naslednja dne zapadlo meter novega snega, v Mojstrani in Stari Fužini v Bohinju so ga namerili 82 centimetrov, v Zgornji Sorici in Logatcu 77 centimetrov, v Leskovi dolini pod Snežnikom 70 centimetrov, na Bregu pri Jesenicah 60 centimetrov in v Naklem 58 centimetrov. V Zabičah pri Ilirski Bistrici je v istem obdobju padlo 183 milimetrov, na Vrhniki 104 milimetrov in v Poljanah nad Škofjo Loko 96 milimetrov padavin.

Vreme v preteklosti:

11. 2. 1986:
Zjutraj so na nekaterih meteoroloških postajah, zlasti v severovzhodni Sloveniji, izmerili najvišjo februarsko snežno odejo od začetka meritev. V Ribnici na Pohorju je snežna odeja merila 150 centimetrov, v Podlipju na Kozjaku je sneg segal 132 centimetrov visoko, v Radljah ob Dravi so ga namerili 110 centimetrov, v Cirkulanah pri Ptuju 86 centimetrov, v Oplotnici ob vznožju Pohorja 75 centimetrov, v Kančevcih na Goričkem 69 centimetrov, v Veržeju 66 centimetrov in v Murski Soboti 61 centimetrov.
11. 2. 1989:
Nad jugovzhodno Evropo je bilo jedro obsežnega in izrazitega anticiklona, pri nas je zračni tlak, preračunan na morski nivo, znašal približno 1040 hPa. V vzhodnem delu Slovenije je bila najvišja vrednost 1043 hPa, v Ljubljani 1042 hPa, v Novi Gorici 1040 hPa in v Portorožu 1039 hPa.
13. 2. 1929:
Izjemno mrzel dan, v večjem delu države je bilo popoldne med najhladnejšimi v 20. stoletju. V Kočevski Reki je bilo ob dveh popoldne le minus 20,0 stopinj C, na Bledu je termometer pokazal minus 16,6 stopinj C, v Kamniku minus 16,5 stopinj C, v Novem mestu minus 15,8 stopinj C in v Slovenj Gradcu minus 15,0 stopinj C.
13. 2. 1959:
Nad Evropo se je raztezalo izrazito območje visokega zračnega tlaka, v Sloveniji je bil zračni tlak izjemno visok. V Ljubljani in Novem mestu je ob 21. uri zračni tlak, preračunan na morski nivo, znašal 1049 hPa, v Mariboru in Murski Soboti 1048 hPa in v Kopru 1040 hPa.
13. 2. 1985:
V nekaterih krajih je bilo jutro eno izmed najhladnejših v zadnjih desetletjih. V Kočevju so izmerili minus 27,4 stopinj C, na Pragerskem minus 27,1 stopinj C, v Rogaški Slatini minus 24,8 stopinj C, v Lendavi minus 23,8 stopinj C, v Sevnem nad Litijo minus 16,3 stopinj C in v Godnjah na Krasu minus 15,5 stopinj C.
16. 2. 1956:
Ponovno izjemno mrzlo, v veliko krajih celo rekordno mrzlo februarsko jutro. V Babnem Polju se je temperatura drugi dan zapored spustila na minus 34,5 stopinj C, v Kočevju so izmerili minus 31,2 stopinj C, v Postojni minus 30,5 stopinj C, v Murski Soboti minus 28,6 stopinj C, v Črnomlju minus 26,3 stopinj C, v Ljubljani minus 23,3 stopinj C in na Kozini pri Sežani minus 20,9 stopinj C.
16. 2. 1998:
Popoldne je bil v glavnem jasno in vetrovno ter izjemno toplo; v veliko krajih so izmerili rekordno visoko temperaturo za mesec februar. V Metliki se je živo srebro povzpelo do pomladanskih 23,2 stopinj C, v Novem mestu in Rogaški Slatini so namerili 21,5 stopinj C, v Kočevju 20,7 stopinj C, v Celju 20,6 stopinj C, v Stari Fužini v Bohinju 20,5 stopinj C, na Letališču Brnik in v Preddvoru na Gorenjskem 20,1 stopinj C ter v Ljubljani 19,7 stopinj C.
18. 2. 1950:
Predvsem na Vipavskem in Krasu je bilo popoldne izjemno toplo. V Ajdovščini se je ogrelo do 24,0 stopinj C, na Kozini so namerili 22,0 stopinj C, v Podkraju nad Vipavo pa 19,8 stopinj C.
18. 2. 1953:
Po mrzli noči se je čez dan ob deloma sončnem vremenu v nekaterih krajih zelo močno ogrelo. V Babnem Polju se je z nočnih minus 22,5 stopinj C temperatura do popoldneva povzpela do 5,2 stopinj C, v Kočevju z minus 20,7 stopinj C na 4,0 stopinj C, v Kranjski Gori z minus 15,0 stopinj C na 9,6 stopinj C in na Zgornjem Jezerskem z minus 15,9 stopinj C na 8,7 stopinj C.
20. 2. 1947:
Večdnevno občasno sneženje je čez dan v glavnem ponehalo, večji del notranjosti Slovenije prekrivala neobičajno visoka, v nekaterih krajih po vsej verjetnosti celo najvišja snežna odeja v 20. stoletju. V Kranjski Gori so ob 7. uri zjutraj namerili 145 centimetrov, v Stari Fužini v Bohinjski dolini 140 centimetrov, na Hribu v Loškem potoku 128 centimetrov, v Novih selih pri Kočevju 115 centimetrov, v Gradišču (danes Sveti Trojici) v Slovenskih goricah 99 centimetrov, v Adlešičih v Beli krajini 91 centimetrov, v Murski Soboti 85 centimetrov, v Mariboru 76 centimetrov in v Ljubljani 68 centimetrov snega.
21. 2. 1977:
Padavine, ki so se začele pojavljati dan prej, so se okrepile; obilno je deževalo in snežilo zlasti v višje ležečih predelih zahodne in severne Slovenije. Do jutra naslednjega dne je v enem dnevu v Podbrdu v dolini Bače padlo 152 milimetrov, v Kobaridu 150 milimetrov, v Kamniški Bistrici 117 milimetrov, v Bohinjski Bistrici 114 milimetrov in na Hrušici nad Postojno 100 milimetrov padavin. V visokogorju se je prej zelo debela snežna odeja še odebelila, na Kredarici so namerili 5 metrov snega.